Franja

enseigne¹ [ɑ̃sɛnj] féminin znak; izvesek, napis (trgovine, gostišča); prapor

à bonne enseigne proti zanesljivi garanciji
à telle(s) enseigne(s) que ... tako da; to je tako res, da ...
enseigne lumineuse (d'un cinéma) svetlobna reklama (kina)
enseigne publicitaire reklamni izvesek, napis
être logé à la même enseigne biti v istem položaju, imeti iste težave
combattre sous les enseignes de ... boriti se pod zastavo ...
marcher enseignes déployées korakati z razvitimi zastavami
à bon vin point d'enseigne (proverbe) dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame

entbehren pogrešati; (auskommen ohne) shajati brez; (fehlen) manjkati (er entbehrt einer Sache manjka mu česa); nicht der Tragik entbehren ne manjkati (komu/čemu) tragike

entender [-ie-] razumeti, pojmiti; slišati; zapaziti; meniti, misliti, uvideti, spoznati; domnevati, smatrati

entenderlo dobro se spoznati na
entender mal napačno razumeti
no lo entiendo así nisem tega mnenja
yo me entiendo vem, kaj delam
yo te entiendo vem, kam meriš
hacerse entender sporazumeti se
no entiendo de ello na to se ne razumem
entender de burlas razumeti šalo
entender de caballos razumeti se na konje
entender en a/c ukvarjati se s čim, spoznati se na kaj
entiendo por ello que pod tem razumem, da
dar a entender a. a uno dati komu kaj razumeti
a mi entender, en mi entender a lo que entiendo (yo) po mojem mnenju
según mi leal saber y entender po mojem najboljšem znanju in vesti
entenderse razumeti se, sporazumeti se
entenderse bien dobro se razumeti
entenderse con alg. dogovoriti se s kom
eso no se entiende conmigo to se me ne tiče
entenderse con una mujer imeti (ljubezensko) razmerje z neko žensko
entenderse por señas s kretnjami se sporazumeti
eso se entiende por sí mismo to se samo po sebi razume
cada uno se entiende vsak ve, kje ga čevelj žuli
¡cómo se entiende! kaj se pravi to? kako to?
¡yo me entiendo! že vem, kako in kaj

entendre* [ɑ̃tɑ̃drə] verbe transitif slišati, čuti; uslišati; imeti razumevanje (quelque chose za kaj), razumeti; pojmiti; meniti; nameravati, hoteti; zaslišati (priče); pričakovati (que ... da ...)

s'entendre slišati se; razumeti se (medsebojno), ujemati se, dobro shajati (avec quelqu'un s kom); sporazumeti se (avec quelqu'un, sur quelque chose s kom, glede česa); spoznati se (à v, na), razumeti se (à, en na)
entendre dur slabo slišati
entendre des témoins zaslišati priče
entendre la prière uslišati prošnjo
entendre la messe (religion) prisostvovati maši
entendre de ses propres oreilles slišati na lastna ušesa
je ne l'entends pas de cette oreille-là nočem o tem niti slišati
entendre la plaisanterie razumeti šalo
entendre raison ubogati pameten nasvet, dati si dopovedati, spametovati se
j'entends qu'on m'obéisse pričakujem, da me bodo ubogali, zahtevam poslušnost

entfernt oddaljen; Adverb zdaleč; weit entfernt [daß] dass še dolgo ne; nicht im Entferntesten še zdaleč ne, niti najmanj

enthousiasmer [-zjasme] verbe transitif navdušiti, navduševati

s'enthousiasmer pour un projet navduševati se za načrt
votre idée ne m'enthousiasme pas ne navdušujem se za vašo idejo

entournure [ɑ̃turnür] féminin izrez pri obleki, v katerega je všit rokav

être gêné dans les, aux entournures ne se udobno počutiti, biti v težavah

entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

entrar a uno koga pregovoriti
no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
entrar en cuenta upoštevati
¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
entrar bien prav priti
entrar y salir sem in tja iti
el año que entra prihodnje leto
ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
le entra coraje (on) pobesni
le entra el sueño spanec ga premaga
le ha entrado apetito dobil je apetit
eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
cuando entre el día ko napoči dan
¡entre! naprej! vstopite!
entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
entrar de por medio posredovati
entrar en calor raztogotiti se
entrar en edad postarati se
entrar en juicio terjati obračun (con od)
entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
entrar en temor prestrašiti se
ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
entrar por alto biti utihotapljen
entrarse noter iti, vstopiti
entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi

entraver [-ve] verbe transitif nadeti spono (un cheval konju); figuré ovirati, delati zapreke, motiti; zavlačevati (proces); populaire razumeti

entraver la réalisation d'un plan ovirati uresničenje načrta
(populaire) je n'y entrave rien, je n'y entrave que dalle ničesar (tu) ne razumem

entre med, pod, pri, v

entre dos luces v somraku
entre tú y yo midva (skupaj)
cien hombres, entre marineros y soldados sto mož, deloma mornarji, deloma vojaki
entre día čez dan
entre tanto (= entretanto) medtem
entre tanto que dokler ne
entre lobo y can ne krop ne voda
entre rojo y azul vijoličast
entre difícil y costoso deloma težaven, deloma drag
30 entre 5 a 6 pet v trideset gre šestkrat
tal pensaba yo entre mí tako sem si mislil pri sebi
hablando para entre los dos med nami rečeno
entre que (= mientras) medtem ko

entremettre*, s' [-mɛtrə] posredovati (dans un différend v sporu); vmešavati se (dans v); zavzeti se, intervenirati (pour za, auprès de quelqu'un pri kom)

il s'entremet dans les affaires qui ne le regardent pas vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

ēnucleō -āre -āvī -ātum (ē in nucleus)

1. izkoščičiti: oliva enucleata Plin. Val., enucleatae bacae iuniperi Marc.

2. pren. razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati): rem Ci., ista omnia Gell.; occ. skrbno izbrati, nadrobno razpravljati kaj: acu quaedam enucleata argumenta Ci. izmodrovani, non enucleata suffragia Ci. ne s previdnim izborom, ne iz golega prepričanja oddani glasovi, haec nunc enucleare non ita necesse est Ci.; pt. pf. subst. neutr. pl.: ex diversis auctoribus enucleata collegi Veg. cvet. — Adj. pt. pf. ēnucleātus 3, adv. -ē, jasen in preprost, trezen: genus (dicendi) enucleatum Ci., est enim plenius quam hoc enucleatum (genus) Ci., enucleate facere Ci., enucleate disputant Stoici Ci.; adv. komp. ēnucleātius: Aug., Cass., superl. ēnucleātissimē: Aug.

ēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. „izglasiti (izglašati)“, od tod naznaniti, sporočiti, večinoma v slabem pomenu = izdati, izblebetati: Ap., ut quod meae creditumst taciturnitati clam, … ne enuntiarem quoiquam Pl., enuntiabo, quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., iure iurando ne quis enuntiaret, inter se sanxerunt C., orare coepit, ne enuntiaret neve se proderet N.; z obj.: ne quid enunties Ci., enuntiare consilium Ci., C., enuntiatis nostris mysteriis Ci., rem Helvetiis per indicium enuntiare C., propere Ciceroni dolum qui parabatur enuntiat S., mysteria Cereris enuntiare Iust.; z odvisnim vprašanjem: adigebantur iure iurando, quae visa essent, non enuntiare L.

2. izreči (izrekati), izgovoriti, izraziti (izražati): Q., Suet., Ap., sententias breviter enuntiare Ci., quidquid enuntiatur (id autem appellatur ἀξίωμα), aut verum est aut falsum Ci., rem verbis enuntiare Ci. z besedami izraziti. Subst. pt. pf. ēnūntiātum -ī, n izrek, stavek: Ci., Sen. ph.

envoler, s' [ɑ̃vɔle] odleteti, aéronautique vzleteti, startati; figuré nenadoma izginiti, zbežati

les illusions s'envolent iluzije izginejo za vedno
le temps s'envole čas beži in ne pride več nazaj
l'avion s'est envolé vers l'Amérique letalo je odletelo proti Ameriki
les oiseaux se sont envolés (figuré) ptički so odleteli, ušli
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) besede izginejo, črke ostanejo

envoyer* [ɑ̃vwaje] verbe transitif (od)poslati; delegirati (osebo); vreči, zalučati (kamen); pripeljati (zaušnico, udarec); sprožiti (strel); iztezati (veje)

s'envoyer pošiljati si; populaire privoščiti si ga (žganja); zmakniti (kaj), vulgairement krasti
envoyer son adversaire au tapis pour le compte (boksanje) položiti nasprotnika na tla za štetje (do 10)
envoyer par chemin de fer, par la poste poslati po železnici, po pošti
envoyer chercher quelque chose poslati po kaj
ne pas l'envoyer dire brezobzirno povedati svoje mnenje
envoyer quelque chose à la figure de quelqu'un komu v obraz kaj reči
envoyer quelqu'un à la mort poslati koga v smrt
envoyer en permission, en prison poslati na dopust, v ječo
envoyer quelqu'un promener, paître, coucher, à tous les diables poslati koga k vragu, odgnati, spoditi koga
s'envoyer tout le travail (populaire) naprtiti si (z nevoljo) vse delo
envoyer valser, dinguer quelque chose (s silo) kaj podreti, zrušiti
s'envoyer un verre de vin (populaire) privoščiti si kozarec vina
envoyer à vue poslati na ogled

eō¹ (adv. abl. zaimka id)

I. abl. causae zato, zaradi tega: eo vereor Ci., eo custodias hostium fallebant L., eo natus sum S.; s kavzalnim stavkom: plausus eo praetermissus, quia … Ci., hoc eo per te agebatur, quod … Ci., non eo dico, quia … Q.; s finalnim stavkom: eo dico, ne … Pl., non eo dico, quo … Ci., hoc eo facit, ut ille abesset Ci.; tudi: non eo haec dico, quin faciam Pl.

— II. pri komp. kot abl. mensurae tem bolj, tem več, poseb.: quō — eō čim — tem: eo facilius facere potes Pl., obtestor vos atque eo magis, si adventicia pecunia petitur Ci., eo setius N.; quo studiosius absconditur, eo magis enitet Ci., eo gravior est dolor, quo culpa maior Ci. ep., unde eo plus opis auferret, quo minus adtulisset gratiae Ci.; prim.: eō — quantum L.

— III.

1. abl. loci tam, ondi: eo fuit Ci., eo loci Ci., cum tu eo quinque legiones haberes Ci.; pren.: res erat eo iam loci, ut … Ci. prišlo je že do tega.

2. pri glagolih premikanja: tja, tjakaj: eo venire Ter., eo transferre apes Varr., eo postquam ventum est Ci., eone pirata penetravit? Ci., eo mihi nuntium miserunt Ci., eo se recipere C., eo imponere milites C., eo mittere N.; prim.: hoc eo valebat N. je merilo tja.

3. (časovno) tako dolgo: usque eo non moleste tulit, donec … Ci., bibitur usque eo, dum … Ci., ferrum usque eo retinuit, quoad nuntiatum est N.

4. tako daleč, dotlej: Col., Suet., eo redeunt fortunae meae Ter., eo rem iam adducam Ci., res eo est deducta N., usque eo despicere, ut … N., eo prorumpit hominum cupiditas Ci., eo enim usque progreditur, ut … Ci., atque ille eo processit, ut nihil gloriosum aestumet S.; z gen.: Q., Plin. iun., Fl., Iust., eo miseriarum venturus eram S., eo consuetudinis res est adducta L., eo rerum ventum erat Cu.

5. k temu (še): eo accessit studium doctrinae Ci., eo accedebat, quod … Ci.

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.

eōdem, adv. (adv. abl. neutr. sg. zaimka idem)

1. prav tu, prav tam, prav ondi: Val. Max., Suet., Plin. iun., res est eodem loci, ubi reliquisti Ci. ep., arduum est eodem loci potentiam et concordiam esse T. na enem (in istem) mestu.

2. prav tja: convenisse eodem complures eiusdem amentiae … socios Ci., eodem se recipere, eodem se conferre C., eodem proficisci C., N., Suet., collecti Troes glomerantur eodem V., oculis eodem spectantibus Q.; pren.: eodem vos pono et paro Pl., ego pol te redigam eodem, unde orta es, ad egestatis terminos Pl., ubi Marius haruspicis dicta eodem intendere videt S.; occ.
a) prav tja noter: vini sextarium eodem infundito Ca.
b) prav k temu, k temu še: eodem addito et oleum Ca.; pren.: addendum eodem est, ut ne … Ci., addite eodem istius edicta Ci., accedunt eodem multa merita Ci., eodem accedit, ut … ali quod … Ci., Edessa … et Beroea eodem concesserunt L.