Franja

contumace [kɔ̃tümas] féminin odsotnost obtoženca pred sodiščem iz neposlušnosti, kontumacija

être condamné par contumace à trois ans de prison biti obsojen v odsotnosti na tri leta zapora

convalescence [kɔ̃valɛsɑ̃s] féminin okrevanje, ozdravljenje, rekonvalescenca; militaire

(congé masculin de) convalescence rekonvalescentni dopust
maison féminin de convalescence okrevališče
être en convalescence biti na poti okrevanja

convenevole

A) agg. knjižno primeren, ugoden

B) m (samo sing.) primernost, spodobnost:
secondo il convenevole primerno, spodobno
fuori del convenevole pretirano

C) m pl. izrazi spoštovanja, vljudnostni izrazi, pozdravi, pokloni:
fare i convenevoli con qcn., a qcn. biti vljuden do koga
scambiarsi i convenevoli izmenjati si pozdrave

convenzione f

1. konvencija; sporazum:
firmare, ratificare una convenzione podpisati, ratificirati sporazum

2. splošni sporazum; dogovor:
per convenzione po dogovoru

3. hist. konvent

4. pl. konvencije, splošno priznana pravila, družbene norme, navade:
essere schiavo delle convenzioni biti suženj konvencij

convicción ženski spol prepričanje

tener la convicción de que biti prepričan, da
pieza de convicción corpus delicti

convitto m vzgojni zavod, konvikt:
star in convitto biti v zavodu

copain, copin [kɔpɛ̃] masculin tovariš; prijatelj

salut, les copains! pozdravljeni, tovariši!
être (très) copain avec biti v (zelo) dobrih odnosih z
réserver les bonnes pièces aux petits copains rezervirati dobre kose za svoje intimne prijatelje, za izbrance

copat|a ženski spol (-e …) der Hausschuh, der Pantoffel
figurativno biti pod copato unter dem Pantoffel stehen
figurativno imeti pod copato unter der Fuchtel haben

copáta slipper; (odprta) mule

biti v copátah to be in slippers
biti pod ženino copáto figurativno to be henpecked
on je pod (ženino) copáto figurativno he is henpecked, he is tied to his wife's apron-strings, he is under his wife's thumb
imeti moža pod copáto to henpeck one's husband, to wear the trousers (ZDA pants)

copáta pantoufle ženski spol , mule ženski spol , babouche ženski spol

pod (ženino) copato biti se laisser mener par sa femme, être sous l'autorité du cotillon

copáta (-e) f pantofola, babbuccia; scarpetta:
klobučevinaste copate pantofole (di panno)
telovadne copate scarpette da ginnastica
pren. ima moža pod copato è lei (la moglie) che porta i calzoni
pren. biti copata essere succube della moglie

copáta pantufla f

papeževa copata mula f
biti pod (ženino)copato ser gobernado por su mujer

copátar fig fam bragazas m ; Juan m Lanas; gurrumino m

biti copatar estar cosido a las faldas de su mujer

copērto¹

A) agg.

1. pokrit; zavarovan:
piscina coperta pokriti bazen

2. dobro oblečen

3. temen, oblačen:
cielo coperto oblačno nebo

4. dvoumen, prikrit

5. pren. ekon. pokrit

B) m pokrit, zavarovan prostor; streha:
mettersi al coperto zateči se pod streho
essere al coperto pren. biti na varnem

cōpia -ae, f (iz coopia: cum in ops, prim. inopia)

1. obilica, obilnost, obilje, obilna zaloga, vse polno česa; v sg. s partitivnim gen.: Dig., agri frugum, pecuniae, vectigalium, rerum omnium Ci., ferramentorum, frumenti, pabuli, eius rei (sc. pabuli) C., lactis pressi V. zaloga sira, lymphae H., rei frumentariae T., aliarum rerum copiā abundare Cu. obilovati z drugimi rečmi; abs.: locum domicilio ex magna copia (sc. locorum) deligere C., copia mala H. prenapolnjenost (želodca); redk. s subjektnim gen.: omnis c. narium H. obilica vsega, kar prija nosu (= vse dišeče rastline in cvetke); occ. obilica = preobilica (preobilnost), bogastvo, premoženje: postremo copia cum egestate confligit Ci., avaritia semper infinita, insatiabilis est, neque copiā neque inopiā minuitur S., bonam copiam eiurare Ci. ep. (jur. o človeku, ki prisega [je prisegel], da ni zmožen plačevanja), s prisego dokopati se do pravice revežev, quae cuique est copia V. kolikor vsak premore; pogosto pro copia po meri premoženja, po moči, po premoženju: Ca., Pl., pro rei copia S., pro temporis huius copia L. kolikor je dopuščal ta čas, pro copia cuiusque Cu.

2. v pl. occ.
a) živila, živež, zaloge: Plin. iun., exercitum Cn. Domiti suis tectis et copiis sustentavit Ci. je imel pod streho in mu dajal hrano, domesticis copiis adornare convivium Ci., alere se eorum copiis C., Tusculanus ager opimus copiis L.
b) voj. vojne zaloge, živež za vojake, dovoz, „proviant“: copias Dyrrhachii comparare C., cum frumentum copiaeque aliae … suppeterent L., inops copiarum hostis Vell., copias in castra convehere T., peditem copiis onerare T.
c) denarna sredstva, denarna zaloga, denar, novci, bogastvo, imovitost, premoženje, blagostanje, blaginja: Philodamus copiis facile princeps Lampsacenorum Ci., senatores copiis rei familiaris locupletes et pecuniosi Ci., conferre suas copias in provinciam Ci. svoj denar v provinci naložiti, Sicilia florebat opibus et copiis Ci. je cvetela v moči in bogastvu, suppetunt cotidianis sumptibus copiae Ci., tu civem perditum Gallorum copiis instrues? Ci., copias Gallorum adamasse C., genere et copiis amplissimus C., rex genere, famā atque copiis potens S., c. domesticae L., moritur copiis familiaribus tam exiguis, ut funeri sumptus deesset L.
č) gradivo: exiguitas copiarum, id est, marmoris, materiae reliquarumque rerum, quae parantur Vitr.

3. pren.
a) (o bitjih) množica, množina, (obilno) število: c. meretricum Pl., ex amicorum atque hospitum copia (cognitorem) eligere Ci., virorum fortium atque innocentium tanta c. Ci., c. principum C., remigum gubernatorumque magna c. C., c. necessariorum S., latrones … , quorum in ea religione magna c. erat S., sociorum atque civium c. S., c. procorum O., honestorum Suet.; v stiku abs.: est tibi ex iis, qui adsunt, bella copia Ci. imaš jih (namreč pametnih ljudi) lepo število; occ. poseb. voj. (redk.) v sg. tolpa, četa, krdelo, moštvo: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., c. sociûm Acc. fr., omnis armatorum c. Ci. ep., eā copiā, quam secum eduxit, se hanc civitatem oppressurum arbitratur Ci., pedites … , quos ex omni copia singuli singulos … delegerant C., augebatur illis copia C. moštvo se jim je pomnožilo, dobivali so okrepitev (pomoč), nequaquam pari latronum manu et copia C., ex copia militum S., Catilina ex omni copia … duas legiones instituit S., quae sit me circum copia, lustro V., c. Teucrûm V.; pogosto v pl. (vojaške) čete, (vojaška) krdela, vojna moč, vojska: magnas copias hostium fudit Ci., ab hoc rege adiuti sumus et equitatu et pedestribus copiis Ci., urbem vi copiisque capere Ci. v naskoku z vojaškimi četami zavzeti, cum tantis copiis N. s tako številnimi četami, abundare omni genere copiarum, deducere suas copias in campum Marathona N., terrestres urbiumque copiae C. čete na kopnem in v posadkah, parvae c. Hirt., c. navales N., L., maritimae Cu., copias magnas cogere C., copias armare, parare S.; pren.: copias eloquentiae ponere in medio Q.
b) (o abstr. pojmih) množica, obilica, obilje: in magna copia rerum (snovi) S., c. argumentorum Lucr., abundare debet orator exemplorum copiā Q., c. legum, responsorum Q., litterarum Val. Max. obilje znanja, obilno znanje; poseb. kot lastnost pisateljev, govornikov in govora: rerum copia verborum copiam gignit Ci. obilica snovi (misli) poraja obilico besed, copiam sententiarum atque verborum perspexistis Ci., copia verborum sic paratur Q., c. dicendi ali orationis Ci., Q. ali sermonis ali scribendi Ci. obilje (bogastvo) v govoru, v pisavi, larga … semper tibi copia fandi V. vedno ti obilno teče gladka beseda, c. inveniendi ali inventionis Q.; occ. α) obilje (obilnost) v govoru, zgovornost: (Periclis) ubertas et copia Ci., materies digna facultate et copiā tuā Ci. ep., c. Platonis, Senecae Q. β) obilnost znanja, obilno znanje, mnogovednost: Aristoteles, vir summo ingenio, scientiā (vednosti), copiā Ci., nec ipse Aristoteles admirabili quadam scientia et copia ceterorum studia restinxit Ci., huius virtutem in scribendo et copiam repetere Ci.
c) met. možnost, prilika, priložnost, dopustitev, pripustitev, moč, vpliv: aliam copiam quaerere Ter. drugo priožnost (za ljubezen) iskati. V zvezi α) z esse: at populo Romano numquam ea copia fuit S. ni imel nikdar te sreče; z objektnim gen.: alicui copia est somni L. more spati kdo, Pharnabazi copiam fore Cu. da bo možno s Farnabazom govoriti; z gen. gerundii ali gerundivi: ab Hispanis materiam emundi aut mutandi copia non est S. ni mogoče kupiti ali … , est alicui copia dimicandi cum hoste L., quia tui videndi copia est Pl., copia placandi sit modo parva tui O., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; z inf.: quibus in otio … vivere copia fuit S.; z ut: apud patrem tua amica tecum sine metu ut sit copiast Ter. β) s facere: facere alicui alicuius conveniundi copiam Pl. omogočiti komu sestanek s kom, novarum (sc. fabularum) qui spectandi faciunt copiam Ter., facere alicui copiam alicuius (puellae) Ter. nakloniti komu deklico, facere alicui consilii sui copiam Ci. nasveta iščočemu biti dostopen , facere alicui copiam frumenti C. koga z žitom preskrbeti, pugnandi copiam facere S. spustiti se v bitko, facere alicui copiam scientiae suae Plin. iun.; v pass.: si eadem illi copia fieret S., ab hoste copia pugnandi fit S., copia pugnae fit (sc. ab hoste) L.; s qui in cj.: non redderes … nec qui deterior esset faceres copiam Pl.; tako tudi efficere alicui copiam z ut: huic amanti ac Philocomasio hanc ecficiamus copiam, ut hic eam abducat Pl. γ) z dare: date copiam crescendi Ter., postquam … data copia fandi V. je bilo dovoljeno govoriti, copia pugnae datur V. priložnost … se (po)nudi, modo copia detur O. ko bi se le priložnost ponudila = ko bi ga le dobil v pest, senatūs copiam dare T. pred senat pustiti; z inf.: nec te … adfari … miserae data copia matri V. in ni se omogočilo … materi, da bi te nagovorila, simul ac fessis dederit fors copiam Achivis urbis … solvere vincla Cat. δ) s habere: quoniam Iugurthae copiam haberet S. ker ima priložnost prijeti Jugurto, ker ima moč do Jugurte, habere tum magnam copiam societatis amicitiaeque coniugendae S. velik vpliv imeti na … Redk. ex copia, pro rei copia, ex copia rerum S. po možnosti, po okoliščinah, okoliščinam primerno.

4. pooseb. Cōpia -ae, f Kopija, Obilica, boginja obilnosti kakor Abundantia: Pl., aurea fruges Italiae pleno defundit Copia cornu H., apparetque beata pleno Copia cornu H. (prim.: hic tibi copia [po drugih Copia] manabit ad plenum benigno ruris honorum opulenta cornu H.), divesque meo Bona Copia cornu est O.

copla ženski spol pesem, kitica; stih; dvojica, par

hacer coplas stihe delati, pesnikovati
ni en coplas niti v sanjah ne
andar en coplas biti ljudem v zobeh

cōppa¹ f

1. kupa, čaša; ekst. skledica:
coppa per gelati sladoledna kupa
coppa della bilancia skledica na tehtnici
coppa dell'olio avto karter
coppa della ruota avto okrasni pokrov

2. šport pokal:
coppa Davis Davisov pokal

3. košarica (pri modrcu)

4. pl. igre igralna barva (pri italijanskih kartah):
contare come il due di coppe pren. šteti kot pikova sedmica, biti malo vreden

coq [kɔk] masculin petelin; samec; petelin na strehi; (ladijski) kuhar

coq de bruyère divji petelin
coq de combat petelin za petelinji dvoboj
coq faisan fazan samec
coq gaulois galski petelin (francoski narodni simbol)
coq d'Inde puran
coq de marais leščarka
coq du village (figuré) edini moški v ženski družbi; od žensk občudovan moški
au chant du coq ob petelinjem petju
combat masculin de coq petelinji boj
maître-coq glavni kuhar
fier comme un coq ošaben ko pav
poids masculin coq (boksanje) petelinja kategorija boksarjev (52-53 kg)
rouge comme un coq rdeč ko kuhan rak
avoir des jambes de coq (figuré) imeti noge kot vrabec, suhe noge
être heureux comme un coq en pâte živeti v obilju, biti razvajen
faire des coqs ne nehati s pripovedovanjem, vedno kaj novega vedeti

coqueluche [kɔklüš] féminin oslovski kašelj; figuré, familier ljubljenec

être la coqueluche de biti občudovan, ljubljen od

coquet, te [kɔkɛ, t] adjectif željen ugajati, spogledljiv, koketen; eleganten, čeden, srčkan; familier znaten; féminin koketa, spogledljivka, namiguša

logement masculin coquet srčkano stanovanje
cadeau masculin coquet čedno, lepo darilo
total masculin coquet čedna vsota
il en a coûté la coquette somme de ... to je stalo čedno vsoto od ...
être coquet de quelque chose biti ponosen na kaj
jouer les grandes coquettes (figuré) skušati zapeljati