Franja

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

transverzal|a ženski spol (-e …) die Transversale (tudi matematika)

trapu, e [trapü] adjectif čokat, tršat; familier močan; težaven

il est (lahko tudi: fort) trapu en mathématiques on je zelo dober v matematiki
problemè masculin trapu težaven problem (računska naloga)

tras po; (zadaj) za

tras mucho tiempo po dolgem času
tras (de) sí za seboj
tras de (zadaj) za; ne glede na to, da; ne samo ... temveč tudi
uno tras otro eden za drugim
andar tras a/c stremeti za, potegovati se za
andar tras de alg. iti za kom

Trasumēnus (Trasumennus, Trasimēnus, Trasymēnus) 3 trazuménski, traziménski, ob Trazuménskem (Traziménskem) jezeru ležeč (nahajajoč se): litora O., vada, busta Sil.; poseb. Trasumenus lacus L., Ci. ali Trasimenus lacus Plin., tudi samo Trasimēnus Plin. ali Trasumēnus -ī, m Traziménsko (Trazuménsko) jezero (zdaj Lago Trasimeno) v Etruriji: (sc. Hannibal) C. Flaminium consulem apud Trasumenum … occīdit (l. 217) N.

travnik samostalnik
(travnato zemljišče) ▸ rét, kaszálóDan se je nagibal proti večeru, nad travniki je visela gosta megla. ▸ A nap estébe hajlott, a rétek felett sűrű köd lebegett.
Tudi taborniki čedalje pogosteje gostujejo na njihovih travnikih. ▸ A cserkészek is egyre gyakrabban látogatják a rétjeiket.
Skupaj se podita po travniku in lovita miške. ▸ Együtt szaladgálnak a réten egerekre vadászva.
Paša na planinskih travnikih je trajala več tednov. ▸ A legeltetés a hegyi réteken több hétig tartott.

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

tŕden ferme, solide, consistant, compact, stable, fixe , (trajen) durable, permanent , (neomajen) inébranlable, imperturbable, immuable

trdno obljubiti promettre ferme (ali formellement)
biti trdno prepričan être fermement (ali intimement) convaincu, avoir la ferme conviction
trdno skleniti, da prendre la ferme résolution de, se jurer de
trdno spati dormir profondément (ali à poings fermés)
za trdno vedeti savoir sûrement (ali avec certitude), être sûr de
trden proti ognju réfractaire, à l'épreuve du feu, ignifugé
biti trden v sedlu être bien en selle, être ferme sur ses étriers (tudi figurativno)

trdnina samostalnik
fizika (trdna snov) ▸ szilárd anyagSnovi v trdnem agregatnem stanju imenujemo tudi trdnine. ▸ A szilárd halmazállapotú anyagokat szilárd anyagoknak is nevezzük.
Snovi delimo po agregatnem stanju na trdnine, kapljevine in pline. ▸ Az anyagokat halmazállapotuk alapján szilárd, folyékony és gáz halmazállapotú anyagokra osztjuk.
V naravi je voda lahko kapljevina, plin, pa tudi trdnina v obliki snega ali ledu. ▸ A természetben a víz lehet cseppfolyós anyag, gáz, de szilárd anyag is hó vagy jég formájában.

trdolupinast (-a, -o) hartschalig (tudi agronomija in vrtnarstvo)

trdovrat|en (-na, -no) hartnäckig (tudi medicina); samo človek: halsstarrig; figurativno persistent; figurativno (zakrknjen) hartnäckig, [hartgesotten] hart gesotten

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

Trebellius 3 Trebélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. Trebellius Maximus Trebelij Maksim, Neronov sodobnik: T.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), zgodovinopisec v 4. stol. po Kr. — Od tod adj. Trebelliānus 3 trebélijski, trebelijánski, sklenjen (sprejet) v času Trebelijevega konzulovanja (konzulata): senatūs consultum Icti.; tudi samo Trebelliānum -ī, n: Paul.

Trebula -ae, f Trébula

1. Trebula Mutusca Trébula Mutúska, mesto na Sabinskem, tudi samo Trebula Mart. ali samo Mutusca V.; njeni preb. Trebulānī Mutuscī Trébulci (Trebulánci) Mutúski, mutúški Trébulci (Trebulánci): Plin. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager Ci.

2. Trebula Suffēna Trébula Suféna, mesto na Sabinskem; njeni preb. Trebulānī Suffēnātēs Trébulci (Trebulánci) Sufenáti, sufénski Trébulci (Trebulánci): Plin.

3. mesto v Kampaniji pri Suesuli (zdaj Maddaloni): L. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager L.; subst.
a) Trebulānum -ī, n Trébulsko, Trebulánsko, podeželsko posestvo pri (kampanijski) Trebuli: Ci. ep.
b) Trebulānī -ōrum, m (z vzdevkom Baliniēnsēs) Trébulci (Trebulánci) Balínijci, balínijski Trébulci (Trebulánci), preb. kampanijske Trebule: Plin.

tredecim (trēs in decem) trinajst: L., T., Gell. idr. — Soobl. tresdecim: Front.; tudi decem et trēs: Ci.

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

tréniti

treniti z očmi parpadear nerviosamente
kot bi trenil en un abrir y cerrar de ojos, en un instante, en un santiamén
ne da bi z očesom trenil sin pestañear (tudi fig); sin mover pestaña; sin inmutarse

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

trēs-virī (pisano tudi IIIviri), trium virōrum, m tríviri, trímožje, tromóžje, združba treh mož = triúmviri (gl. trium-vir): tresviri epulones Ci., tresviros creare L.; šalj. dvoumno v obl. Treviros, gl. Trēverī.