Franja

enfiler [ɑ̃file] verbe transitif vdeti (une aiguille šivanko); (na)nizati (des perles bisere); nabosti, prebosti; vieilli varati, oslepariti

s'enfiler krepniti (naravnost) v; pogoltniti, »pospraviti« (jedačo)
enfiler la chemise smukniti v srajco, obleči si srajco
s'enfiler le chemin à pied kreniti na pot
enfiler une rue kreniti v ulico
s'enfiler un bon dîner z užitkom pojesti dobro večerjo
s'enfiler un verre (de vin) zvrniti, popiti kozarec (vina)
s'enfiler tout le travail z nevoljo, nerad iti na delo
cela ne s'enfile pas comme des perles to ni tako preprosto, kot je videti

engagement [ɑ̃gažmɑ̃] masculin angažiranje, angažiranost; obveznost, dolžnost; obljuba; commerce zastava (kakega predmeta); najetje v službo, služba; théâtre angažman; militaire novačenje; spopad (v boju); praska; sport prijava (k tekmovanju)

sans engagement neobvezno; brez zaposlitve
engagement contractuel pogodbena obveznost
engagement (religieux) zaobljuba
contracter, prendre un engagement (volontaire) prevzeti (prostovoljno) obveznost
faire honneur à ses engagements, observer, remplir, respecter ses engagements izpolniti svoje obveznosti
manquer à ses engagements ne izpolniti svojih obveznosti
prendre engagement de quelque chose obvezati se za kaj
rompre, violer un engagement ne se držati svoje obveznosti
les engagements seront reçus jusqu'à (sport) prijave se bodo sprejemale do

engross [ingróus] prehodni glagol
(na)pisati z velikimi črkami, na čisto prepisati
arhaično pokupiti; monopolizirati
figurativno prevzeti; zase zahtevati; polastiti se

to engross the conversation ne pustiti nikogar k besedi
to be engrossed by biti zavzet s čim
to be engrossed in s.th. biti zatopljen v kaj

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

ēnītor -nītī -nīsus, starejše -nīxus sum

I. intr.

1. s težavo (s trudom) izmotati se, prerivati se, prodreti (prodirati): eniti per adversos fluctus ingenti labore remigum L., eniti per undas Cu., dum per angustias aditūs enituntur T., enisae legiones in aperta T.; occ. s trudom spraviti (spravljati) se kvišku, (s)plezati kvišku, vzpe(nja)ti se: adeo erat impedita vallis, ut in ascensu, nisi sublevati a suis, primi non facile eniterentur C., enituntur in verticem montis Cu., eniti in altiora T.; pesn.: viribus furcarum eniti V. vzpenjati se ob … : pren.: nihil tam alte natura constituit, quo virtus non posset eniti Cu. povzpeti se; v tem (occ.) pomenu tudi z acc. = zlesti, splezati na kaj, prelesti kaj: cum Pyrenaeum eniterentur T., eniti Alpes T., aggerem T., spatium Col.

2. pren. napenjati se, truditi se, prizadevati si: eniti pro aliquo Ter., in aliqua re Ci., Hercules enisus arces attigit igneas H.; z zaimenskim acc.: quid (quantum) eniti possum Ci.; z inf.: simul eniterer quam maxumo usui esse populo Romano S., lacerare et frangere enitar H., nec sic enitar tragico differre colori H.; s finalnim stavkom: enitendum est Miloni, ut tueatur dignitatem suam Ci., ab adulescentia ita se enisum, ut ab optumo quoque probaretur S., enitimini, ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S.; v pass. pomenu: ab isdem illis fautoribus … enisum (est), ne decretum fieret S.

— II. trans.

1. (po)roditi: Val. Max., Plin., Suet., eniti plures partus L., enixa servitio V. (o Andromahi, ki je v sužnosti Piru rodila sina Molosa), enixa est ignes iugalīs V., quem Plēias enixa est O., enixa est utero infantem O., Roxane praegnans est; optamus, ut marem enitatur Cu., coniux sex partus enixa T., eniti filiam Plin. iun., in luco Martis duos pueros Iust.; v pass. pomenu: Aug., in luco Martis enixi Iust.

2. (o živalih) povreči, skotiti: Plin., sus triginta capitum fetus enixa V. — Pogosto adj. pt. pf. ēnīxus (ēnīsus) 3, adv. ēnīxē (ēnīsē) naporen, stanoviten, vnet, hiter, marljiv, prizadeven, živ (o prošnji): Front., Amm., enixa virtus L., enixo studio L., opera enixior Plin., Sen. ph.; adv.: Pl., Iust., Amm., meam causam … omnes boni proprie enixeque susceperant Ci., enixe aliquem iuvare C., enixe oboedire, enixe obstare, enixe operam navare L., eo enixius ad bellum adiuvare L., quo enixius opem ferret Suet., enixius orare, enixius exorare (moliti) Eccl., aliquem enixissime iuvare Suet.

enjamber [ɑ̃žɑ̃be] verbe transitif prekoračiti, preskočiti; stopiti čez, napraviti korak čez; verbe intransitif delati velike korake; (stih) segati v naslednji stih; moleti iz (balkon); posegati, seči (sur v, na)

enjamber un cheval zajahati konja
enjamber un obstacle preskočiti oviro
enjamber deux marches à la fois preskočiti dve stopnici naenkrat
enjamber les convenances ne gledati, ne se ozirati na lepo vedenje
le pont enjambe la rivière most se vzpenja nad reko
enjamber sur le champ du voisin segati na sosedovo polje (njivo)

ênkrat une fois

še enkrat encore une fois, une fois de plus
na enkrat subitement, soudain, soudainement, tout à coup
niti enkra ne pas une seule fois
enkrat za vselej enkrat une fois pour toutes

ênkrat adv.

1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

enmity [énmiti] samostalnik
sovraštvo, sovražnost

at (ali in) enmity with s.o. nasproten komu
to bear no enmity ne zameriti

ennième, n^ième [enjem] adjectif toliki in toliki, nti

je vous le dis et vous le répète pour la ennième fois ne vem, katerikrat vam to (že) rečem in ponavljam

éno

eno za drugim uno a uno, uno por otro
eno mi ne ugaja una cosa hay que no me agrada
vse pride na eno in isto todo viene a ser la misma cosa
eno z drugim računano uno(s) con otro(s)
to je eno in isto (fam) lo mismo da

enoročno prislov
(z eno roko) ▸ fél kézzel, egykezesen, egy kézzel
Sistem izbire programov je dokaj preprost in tudi enoročno nastavljiv. ▸ kontrastivno zanimivo A programválasztási rendszer meglehetősen egyszerű, így egy kézzel is be lehet állítani.
Uporabljamo ga enoročno in ne zahteva dodatne moči. ▸ Fél kézzel használható, nem kell különösebb erő hozzá.
Malo je igralk, ki igrajo backhand enoročno. ▸ Kevés az a női játékos, aki a fonák ütést egykezesen is meg tudja csinálni.

enough¹ [inʌ́f] pridevnik
zadosten

I have had enough of it sit sem tega
we have time enough (ali enough time) dovolj časa imamo, ne mudi se nam
that is enough for me to mi zadostuje

enough² [inʌ́f] prislov
dovolj, zadosti; popolnoma, povsem

it is not good enough ne splača se, ni vredno
well enough še kar dobro, znosno
be kind enough and do it bodi tako prijazen in stori to
it's true enough žal je res
sure enough gotovo, prav zares
curiously enough presenetljivo
likely enough zelo verjetno

enough³ [inʌ́f] samostalnik
zadostnost, zadovoljivost

enough is as good as a feast če imaš dovolj, ne potrebuješ več
enough and to spare več ko dovolj
cry "enough"! priznaj poraz!

enquiquiner [ɑ̃kikine] verbe transitif, familier nadlegovati, biti nadležen, dolgočasiti

il m'enquiquine avec ses histoires gre mi na živce s svojimi zgodbami
je ne vais pas m'enquiquiner à refaire tous les calculs ne bom se še enkrat zafrkaval z vsemi temi računi, z vsem tem računanjem

enrayer [ɑ̃rɛje] verbe transitif zavirati; zaustaviti; zajeziti; zadržati; odbiti (napad)

enrayer une maladie, la hausse des prix zaustaviti bolezen, dvig cen
s'enrayer nenadoma ne delovati (o orožju)
enrayer un champ zaorati prvo brazdo na njivi
son fusil s'est enrayé puška mu je odpovedala

enredar ujeti v mrežo, omrežiti, zaplesti, premamiti; razdvojiti, spreti

enredarse de palabras sporeči se
¡no enredes! ne draži me! to je laž!

enregistrer [-žistre] verbe transitif registrirati, zabeležiti, vpisati, vknjižiti, vnesti (v register); protokolirati, vnesti v uradni zapisnik; oddati (prtljago); posneti; vzeti na znanje

faire enregistrer ses bagages oddati svojo prtljago
enregistrer sur disque, sur bande, sur film posneti na gramofonsko ploščo, na trak, film
musique féminin enregistrée glasba s plošč
j'enregistre vzamem na znanje, zabeležim si to (da ne pozabim)