Franja

zahvalíti se to thank (komu za kaj someone for something); to give thanks (to someone); to render thanks (for something); to return thanks (for something); (odklonilno) to refuse, to decline

najlepše se zahvaljujem! (ironično) thank you for nothing!
vnaprej zahvalíti se to thank beforehand
zahvaljujoč se vam vnaprej... thanking you in anticipation (ali beforehand, in advance)
zahvaljujem se vam za... I am much obliged to you for..., many thanks to you for...
zahvalíti se se morate gospodu X., ne meni you must give your thanks to Mr. X., not to me
njej se moram zahvalíti se, da... I owe it to her that...
vam se moramo zahvalíti se, da je sedaj najhujše za nami thanks to you we are through the worst of it now
zahvalíti se za službo (figurativno dati ostavko) to send in one's papers

zahváljen (-a -o) adj. ringraziato:
Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav grazie al cielo sei tornato sano e salvo

zajáhati (-am) perf.

1. montare in groppa, in sella, insellare; montare:
zajahati mezga montare in groppa a un mulo
zajahati kolo montare in bicicletta, inforcare la bicicletta

2. galoppare via

3. cavalcare, andare cavalcando

4. ekst. montare:
pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo la vacca in calore montò su un'altra vacca

5. pog. angariare:
ne pusti, da te nasilnež zajaha non lasciarti angariare da quel prepotente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajahati pegaza montar sul cavallo pegaseo

zájčji (-a -e) adj. di coniglio, conigliesco; ekst. di lepre, leporino:
zajčje meso carne di coniglio
zajčji mladiči leprotti
bot. zajčja deteljica, zajčja sol acetosella (Oxalis acetosella)
bot. zajčja rebra sisaro, pastinaca (Pastinaca sativa)
med. zajčja ustnica lagostoma, labbro leporino
gastr. zajčja obara spezzatino di lepre
med. zajčje oko lagoftalmo
lov. zajčje večalo fischietto da richiamo
bot. zajčji mak adonide (Adonis vernalis)
gastr. zajčji ragu sivè
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

zaj|ec¹ moški spol (-ca …)

1. der Hase, ironično: das Karnickel; poetično: Meister Lampe
pečen zajec der Hasenbraten
lovstvo vabilo za zaja die Hasenquäke, die Hasenklage
lovstvo lov na zaje die Hasenjagd
podoben zaju hasenähnlich

2. figurativno (strahopetec) der Angsthase, der Hasenfuß
|
figurativno v tem grmu tiči zajec da liegt der Hund begraben, da liegt der Hase im Pfeffer
spoznati se na kaj kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

zajedalec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaPsi se lahko okužijo s paraziti in še zlasti s črevesnimi zajedalci. ▸ A kutyák különböző parazitákkal, főleg bélparazitákkal fertőződhetnek meg.
Še posebej otroci zelo trpijo zaradi črevesnih zajedalcev. ▸ Különösen a gyermekek szenvednek nagymértékben a bélparazitáktól.
Sopomenke: zajedavec
Povezane iztočnice: notranji zajedalec, zunanji zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, ingyenélő
Ker vedno pričakujemo, da bo našim pogojem ugodeno, postajamo pravi mali manipulativni zajedalci! ▸ Mivel mindig arra várunk, hogy a mi igényeinknek tegyenek eleget, valódi manipulatív élősködőkké válunk.
Upokojenci niso zajedalci, so dejavni del družbe. ▸ A nyugdíjasok nem ingyenélők, hanem a társadalom tevékeny tagjai.
Sopomenke: pijavka, zajedavec

zajedavec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaNajbolj občutljive na zajedavce so mlade živali. ▸ A kisállatok a legérzékenyebbek az élősködőkre.
Sopomenke: zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, parazita, ingyenélő
Babica je rekla, da sem brezdelnež in zajedavec. ▸ A nagymamám azt mondta, hogy naplopó és ingyenélő vagyok.
Podjetnike moramo začeti prepoznavati kot narodne junake in ne kot zajedavce družbe. ▸ A vállalkozókra el kell kezdenünk nemzeti hősökként, nem pedig a társadalom élősködőiként tekinteni.
Včasih osebno moteni delujejo kot zajedavci in lahko uničujejo osebo, s katero živijo. ▸ A személyiségzavarosok néha parazitaként kezdenek viselkedni, és tönkretehetik azt a személyt, akivel együtt élnek.
Sopomenke: zajedalec

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zajezíti to dam (up); (reko) to stem; to build a weir; to dyke, ZDA to dike; figurativno to check, to restrain

zajezíti (nadaljnje) širjenje (figurativno) to stem the tide
ki se ne da zajezíti (figurativno) uncontrollable, irrepressible

zajtrkovati kot kralj frazem
(imeti obilen zajtrk) ▸ úgy reggelizik, mint a király
Pravijo, da moraš zajtrkovati kot kralj. ▸ Az a mondás járja, hogy úgy reggelizz, mint egy király.

zakáj

A) adv.

1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

B) zakáj (-a) m il perché:
zakajev je veliko i perché sono tanti

C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo

zakleniti (zaklénem) zaklepati vrata, hišo: abschließen, zuschließen, absperren, zusperren; kak predmet v omaro, shrambo ipd.: fortschließen; koga v hišo, dragocenosti v skrinjico: einschließen
ki se da zakleniti verschließbar

zakleníti fermer à clef; enfermer, mettre en lieu sûr (ali sous clef, sous les verrous, familiarno à l'ombre, au violon, en taule)

zakleniti se se fermer, se refuser, être inaccessible à quelque chose
ki se da zakleniti qu'on peut fermer à clef, qui peut être fermé (à clef)
zaklenjen fermé (à clef), clos

zakléti (zakolnem) to curse, to swear (at), to spit out an oath

zakléti se to swear (by), to vow
zaklel se je, da se bo maščeval za žalitev he vowed to avenge the insult
zaklel sem se, da ne bom več kadil, pil I've sworn off tobacco, drink
zakléti se pri vsem, kar je svetega to swear by all that's holy (ali sacred)

zakljúček (-čka) m

1. coda, estremità, terminale, terminazione, conclusione:
polkrožni zaključek stavbe terminazione semicircolare di un edificio
za zaključek povedati šalo a conclusione dire una barzelletta

2. conclusione, fine; epilogo:
po zaključku šolanja je iskal službo alla fine degli studi, finiti gli studi, si cercò un lavoro
zaključek pogovorov la conclusione, l'epilogo delle trattative

3. conclusione, deduzione:
iz povedanega sledi nekaj zaključkov da quanto detto, si possono trarre alcune conclusioni, se ne può concludere, dedurre

zakljúček conclusión f ; (borzni) cierre m ; (zborovanja ipd.) clausura f

zaključek računov liquidación f final
napraviti zaključek sacar una conclusión
priti do zaključka, da ... llegar a la cónclusión de que...

zakupništvo samostalnik
(vrsta imetniškega razmerja) ▸ haszonbérlet
Leta 1919 je že ugotavljal, da se je zakupništvo marsikje sprevrglo v podjetništvo. ▸ Már 1919-ben megállapította, hogy a haszonbérlet sok helyen vállalkozássá alakult át.

zalednik samostalnik
vojska (vojak) ▸ hadtáp
Ker je zalednik tisti, ki vojski priskrbi vse dobrine, mora to nalogo opravljati človek, pri katerem je bolj kot vojaške veščine pomembno to, da ima trgovsko žilico. ▸ Mivel a hadtáp az, amely ellátja a hadsereget minden utánpótlással, ezt a feladatot olyan embernek kell ellátnia, akinél fontosabb a kereskedelmi érzék, mint a katonai képességek.

zalotíti (-ím)

A) perf.

1. sorprendere, cogliere, pizzicare:
zalotiti vlomilca sorprendere lo scassinatore, coglierlo in flagrante
zalotiti koga na laži cogliere qcn. in bugia

2. ekst. sorprendere:
pohitimo, da nas ne zaloti tema sbrighiamoci perché non ci sorprenda il buio

B) zalotíti se (-ím se) perf. refl. accorgersi, avvedersi, rendersi conto:
zalotil se je, da jo ima že dolgo rad si avvide di amarla da lungo tempo