Franja

préparation [-sjɔ̃] féminin priprava, pripravljanje (à za, na); technique apretiranje; preparat; preparacija, domača naloga

sans préparation nepripravljen; brez priprave
faire sa préparation latine narediti latinsko preparacijo

prepih moški spol (-a …) der Durchzug, der Zug
prepih je es zieht, es ist zugig
brez prepiha zugfrei

prepír querelle ženski spol , dispute ženski spol , démêlé moški spol , différend moški spol , brouille ženski spol ; altercation ženski spol , discussion ženski spol , litige moški spol ; conflit moški spol , controverse ženski spol , noise ženski spol ; prise ženski spol de bec, chamaillerie ženski spol ; figurativno scène ženski spol , algarade ženski spol , bataille ženski spol , mêlée ženski spol ; (nenaden) attrapade ženski spol

prepirček za prazen nič (familiarno) bisbille ženski spol
prepir brez vzroka querelle d'Allemand
prepir med brati discorde ženski spol entre frères, querelle fratricide
verski prepir querelle (ali controverse) religieuse (ali confessionnelle, dogmatique)
prepir za besede dispute de mots
prepir zaradi meje litige (ali différend) de frontière
o okusih in barvah je vsak prepir odveč (pregovor) des goûts et des couleurs on ne dispute point
sredi najhujšega prepira dans la chaleur de la dispute
zakonski prepir scène (ali dispute, querelle, discussion) de ménage
imeti prepir s kom avoir une scène avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
iskati prepir s kom chercher querelle (ali noise, chicane) à quelqu'un, chicaner quelqu'un
poravnati prepir régler un litige
začeti prepir (familiarno) chercher des crosses à quelqu'un, mettre flamberge au vent

prèpīrka ž prepir, prerekanje, pričkanje, preklanje: primiti što bez -e brez prerekanja

prepričanj|e srednji spol (-a …) die Überzeugung; da bo vse dobro: die Zuversicht
nazorsko prepričanje die Gesinnung (prepričanje, kaj je prav die Rechtsgesinnung)
prepričanje o lastnem poslanstvu das [Sendungsbewußtsein] Sendungsbewusstsein
zmotno prepričanje der Irrglaube, der Wahn
etika prepričanja die Gesinnungsethik
iz prepričanja aus Überzeugung
brez pravega prepričanja halbherzig
storilec iz prepričanja der Überzeugungstäter
vprašanje prepričanja die Glaubensfrage

prepróst simple; plain

prepróstega rodu of simple birth
prepróst način življenja plain living
to je preprósto dejstvo that is a plain fact
preprósta obleka simple dress
preprósta hrana simple diet
zelo prepróst simple as ABC
preprósta razlaga a simple explanation
preprósto življenje (brez razkošja) simple life
jaz sem prepróst človek I'm a simple fellow, ali pogovorno an ordinary bloke

presedán (-a) m precedente:
ustvariti presedan creare un precedente
dogodek brez presedana avvenimento senza precedenti

présent² [-zɑ̃] masculin sedanjost; grammaire sedanji čas, sedanjik

pour le présent za zdaj, trenutno, začasno
à présent zdaj, sedaj
jusqu'à présent doslej
dès à présent že sedaj, odslej
vivre dans le présent živeti brez skrbi, kaj bo v prihodnosti, živeti egoistično

presled|ek¹ [é] moški spol (-ka …)

1. der Abstand (med vrsticami Zeilenabstand, med besedami Wortabstand, tehnika med vzorčenji Auswahlabstand); (vmesni prostor) der Zwischenraum; (interval) der Intervall; narejen s tipkovnico: der Leerschritt
znak za presledek das Leerzeichen
tipka za presledek die Leertaste

2. časovni: die Zeitspanne, die Zeitlücke, das Intervall; tehnika med dvema operacijama: die Ausregelzeit
|
brez presleda durchlaufend, tehnika kontinuierlich
s presledki (prekinjano) tehnika diskontinuierlich, satzweise

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

prestan|ek moški spol
brez prestanka ohne [Unterlaß] Unterlass

prestánek stop; break; interruption; standstill; lull

brez prestánka without interruption

prestánek interruption ženski spol , cessation ženski spol , cesse ženski spol , trêve ženski spol , répit moški spol , relâche ženski spol

brez prestanka sans interruption, sans cesse, sans répit, sans relâche, continuellement, en permanence

prestánek (-nka) m

1. (premor) pausa, sosta, intervallo; interruzione;
brez prestanka senza sosta, ininterrottamente

2. (prenehanje) cessazione

prestánek interrupción f ; pausa f

brez prestanka sin interrupción, sin cesar; permanentemente

préstol throne

(ki je) brez préstola throneless
dedič préstola heir to the throne
zasedba préstola accession to the throne
posaditi, postaviti na préstol koga to enthrone
zopet postaviti na préstol to restore to the throne
pahniti s préstola, vreči s préstola to dethrone
priti na préstol, zasesti préstol to accede to the throne, to come to the throne, to mount the throne
slediti na préstolu to succeed to the throne

prestópanje passage moški spol ; (na železnici) changement moški spol de voiture (ali de train)

brez prestopanja sans changement de voiture (ali de train)

prêt [prɛ] masculin posojanje, posojilo; predjèm, predujem (na plačo); militaire vojaška in podčastniška plača

à titre de prêt kot posojilo
prêt à court, à long terme kratkoročno, dolgoročno posojilo
prêt à domicile posojanje (knjig) na dom
prêt à intérêt (gratuit) (brez)obrestno posojilo
prêt usuraire, à la petite semaine oderuško posojilo
bibliothèque féminin de prêt izposojevalna knjižnica
caisse féminin, maison féminin de prêt posojilnica, izposojevalnica
prêt d'honneur posojilo študentu, ki se zaveže, da ga bo vrnil po končanem študiju
prêt sur gage, sur garantie posojilo proti zastavi, jamstvo
accorder, consentir un prêt odobriti posojilo
contracter un prêt vzeti, najeti posojilo
soliciter un prêt prositi za posojilo

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.