Franja

cesarica samostalnik
1. (vladarka) ▸ császárnőDovoljenje za ustanovitev samostana je dala cesarica Marija Terezija leta 1759. ▸ A zárda alapítását Mária Terézia császárnő engedélyezte 1759-ben.

2. (vladarjeva žena) ▸ császárné
Po navedbah cesarske tiskovne službe sta tudi cesar in cesarica zelo srečna. ▸ A császári sajtószolgálat jelentése szerint a császár és a császárné is nagyon boldog.
Cesar Ferdinand I. in cesarica Ana sta bila deležna velikega slavja. ▸ I. Ferdinánd császárt és Anna császárnét hatalmas ünneplésben részesítették.

3. (mojstrica; virtuozinja) ▸ királynő, mesternő, császárnő
Z veseljem sem se lotila dela, saj je bila Ondina zame cesarica petja že v šolskih časih. ▸ Örömmel láttam hozzá a munkához, hisz számomra Ondina már az iskolában is az éneklés királynője volt.

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
stranska césta side road, (v mestu) side street
makadamizírana césta macadamized road
prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
javna césta public road
asfaltirana césta asphalted road
z gramozom nasuta césta metalled road
tlakovana césta paved road
vijugasta césta winding road
hitra césta ZDA speedway
dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
na césti in the street, on the street
delo na césti roadworks
gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
uporabnik céste road user
za promet zaprta césta! road closed to traffic!
ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
césta je zagačena the road is jammed
iti po césti to go by the road
ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
stanujem čez césto I live just across the street
vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing

Chaerōnēa -ae, f (Χαιρώνεια) Hajroneja, mesto v Beociji, znano po bitki l. 338 in 86: L., Plin.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)

chamusquina ženski spol zasmoditev

oler a chamusquina dišati po zasmojenem; sumljiv biti

chance¹ [ča:ns] samostalnik
prilika; usoda, sreča; slučaj, naključje; priložnost, možnost, verjetnost; tveganje, upanje

by chance slučajno, po naključju
on the chance that v primeru, da
on the chance of v upanju česa
to take one's chance tvegati
pogovorno to have the eye (ali to look) to the main chance biti koristoljuben
to stand a chance imeti upanje
pogovorno not a dog's (ali an earthly) chance, not a ghost of a chance niti trohica upanja
on the chance of na slepo srečo
a mere chance golo naključje
chance of arms bojna sreča
the chances are that vse kaže, da

changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
changer d'adresse spremeniti naslov
changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
changer d'avis premisliti si
changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
changer de carrière menjati poklic, presedlati
changer de chemise preobleči srajco
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
changer de coiffure spremeniti pričesko
changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
changer les draps preobleči posteljo
changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
changer d'habits, de vêtements preobleči se
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
changer de logement preseliti se
changer de mains menjati lastnika
changer de pas menjati korak
changer de place premestiti se
changer de résidence spremeniti bivališče
changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
changer subitement sprevreči se (vreme)
changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
il a beaucoup changé zelo se je spremenil
cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
(familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili

channel¹ [čǽnl] samostalnik
kanal, prekop; morska ožina; struga; žleb, korito; zareza, utor
figurativno pot

through diplomatic channels po diplomatski poti

channel² [čǽnl] prehodni glagol
izžlebiti, (iz)kopati kanal; razorati

to channel off raztekati, razhajati se (v razne smeri); sleng voditi, dobavljati po posebni poti

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

chara -ae, f hara, užitna korenina, po nekaterih ruski morski ohrovt, po drugih kumina: C.

charadrum -ī, n (gr. χάραδρον) harader, neka morska riba: Enn. ap. Ap. (De magia, 39); po drugih je charadrum acc. subst. charadrus (χάραδρος) zijalka, tokava; tudi Charadra, gl. to geslo.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

Charisius -iī m Harizij,

1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.

2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..

3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije.

charitōn blepharōn (gr. gen. pl. χαρίτων βλεφάρων ljubkih vek, z ljubkimi vekami), po drugih charitoblepharon -ī, n grmiček z ljubkimi vekami: qui (frutex) vocatur charitoblepharon Plin.

Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,

1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.

2. gr. slikar: Plin.