Franja

incarcerate² [inká:səreit] prehodni glagol
zapreti v ječo

medicina incarcerated hernia priščenjena kila

incarcération [ɛ̃karserasjɔ̃] féminin zapor, zaprtje v ječo, aretacija

incarcérer [-re] verbe transitif v ječo vtakniti, zapreti, aretirati

incarnire, incarnirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incarnisco) vrasti, vraščati se v meso

incarrucolare

A) v. tr. (pres. incarrucolo) dajati vrv v režo vitla

B) ➞ incarrucolarsi v. rifl. (pres. mi incarrucolo) zaplesti, zapletati se (vrv na vitlu)

incartare

A) v. tr. (pres. incarto) zaviti, zavijati v papir

B) ➞ incartarsi v. rifl. (pres. mi incarto) pren. (confondersi) zmesti se, zbegati se

incartocciare v. tr. (pres. incartōccio) trgov. dati, dajati v vrečko

incartonare v. tr. (pres. incartono)

1. trgov. dajati v kartonsko embalažo

2. kartonirati

incasellare v. tr. (pres. incasēllo)

1. spraviti, spravljati v predalčke; katalogizirati

2. pren. urediti, urejati; organizirati:
incasellare le cognizioni urediti, organizirati znanja

incassamento m spravljanje v zaboje

incassare

A) v. tr. (pres. incasso)

1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek

2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek

3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine

incastrare

A) v. tr. (pres. incastro)

1. vložiti, vlagati; spojiti, spajati; spahniti, spahovati

2. pog. spraviti, spravljati v težave, v brezizhoden položaj

B) v. intr. prilegati se

C) ➞ incastrarsi v. rifl. (pres. mi incastro) zadelati se, zagozditi se

incatorzolire, incatorzolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incatorzolisco)

1. agr. (imbozzacchire) okrneti, zaostajati v rasti

2. pren. knjižno peteliniti se

incavernarsi v. rifl. (pres. mi incavērno)

1. (rintanarsi) zateči se, skriti se v brlog

2. ponikniti, ponikati

incazzirsi v. rifl. (pres. mi incazzisco) vulg. trmoglaviti, v kaj se zapičiti

in-cēnsītus 3 (in [priv.], censēre) še ne (o)cenjen, še ne vpisan v cenilne pole (zapisnike): Cod. Th.

incentīvus 3 (incinere)

1. ubirajoč, ubiralen, vodilen v igri: tibia Varr. visoka (diskantna) piščal (naspr. succentīva); pren. = glavna stvar, poglavitno: Varr.; tudi subst.: illa theatralis incentiva (sc. tibia) Ambr.

2. spodbujajoč, dražilen: lues Prud.; subst. n. incentīvum -ī, n dražilo (k čemu): Arn., Don., audendi Amm., peccaminis Prud.

inceptor [inséptə] samostalnik
promoviranec v M. A. (Oxford, Cambridge)

in-certus 3

1. ne(od)ločen, nerazločen, neurejen: colligere incertos et in ordine ponere crines O.

2. neodločen, nedoločen, negotov, nezanesljiv; nav. o abstr.: Enn. fr., H., T., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., incertus exitus pugnarum Ci., ad incertum casum certus sumptus impenditur Ci., iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci. določena … nedoločena vsota … , incertis itineribus C., i. rumores C., aetas … incerta Ci. nezanesljiva (mladost), nihil est incertius vulgo Ci. nezanesljivejše; tako pogosto z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. iun., incertum est, quam longa vita futura sit Ci., incertus infans, masculus an femina esset L.; subst. n. sg. incertum -ī, n negotovost: Iust., T., incerti auctorem esse L. negotovo (stvar) sporočiti, in incerto esse Auct. b. Alx., L. ali habere S. biti v negotovosti, aliquid in (ad) incertum revocare Ci. negotovo napraviti (v negotovost spraviti), in incertum creari L. za negotov čas; pogosto n. pl. incerta -ōrum, n spremembe usode, razni pripetljaji: belli L., fortunae L., Plin. iun., maris T. Le pesn. o konkr.: per incertam lunam V. v negotovem (nerazločnem, nejasnem) luninem svitu, erramus tres incertos caligine soles V. tri dni, v katerih se zaradi megle ni mogoče razpoznati, (taurus) incertam excussit securim V. z ne trdno roko zasajeno; enalaga: possessiones i. Ci., agri incerti Ci. ki so negotova (dvomljiva) posest, suspensus incertusque vultus Ci. ki kaže (razodeva) negotovost; od tod

3. (o osebah, subjektivno) negotov, ne zavedajoč se česa, v dvomu, dvomljiv, omahujoč, v negotovosti, ne zagotovo vedoč: incerta pendet plebs … caeca exspectatione Ci., me incerto Pl. brez moje vednosti, incerti ignarique, quid potissimum facerent S., instaurat honores incertus, geniumne … famulumne esse putet V.; tako z loc.: incertus animi Ter., S., T. negotov v duhu, ali z objektnim gen.: i. consilii Ter., Cu., T. ne na jasnem o … , i. sententiae T., i. ultionis T. ali naj se maščuje, rerum suarum (omnium) L. o svojem položaju ne na jasnem. (V zvezi: incerti metu Val. Fl. je metu abl. causae). — Od tod
a) adv. incertē negotovo, dvomljivo, vprašljivo: Enn., Pac., Pl.
b) adv. abl. incertō ne (za)gotovo: admodum i. scire Pl.

incessamment [ɛ̃sɛsamɑ̃] adverbe takoj, nemudoma, prav kmalu, v kratkem; vieilli nenehno, neprestano

il arrivera incessamment prav kmalu bo prišel