Franja

samomorilski pridevnik
1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkosV samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkosságiOtroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkosKljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.

samooploditev samostalnik
(način oploditve) ▸ önmegtermékenyítés
Deževniki so dvospolniki in se spolno razmnožujejo, saj imajo naravni mehanizem, ki preprečuje samooploditev. ▸ A földigiliszta kétnemű állat és ivarosan szaporodik, hiszen az önmegtermékenyítést megakadályozó természetes mechanizmussal rendelkezik.
Samooploditev je proces, ki je omejen samo na nekatere rastline. ▸ Az önmegtermékenyítés olyan folyamat, amely csak bizonyos növényekre korlátozódik.
Vsaka paprika nastane s postopkom samooploditve. ▸ Minden paprika önmegtermékenyítés útján jön létre.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

samostójen (-jna -o) adj.

1. indipendente, autonomo; che lavora in proprio; individuale, personale:
otroci so že samostojni i figli sono ormai indipendenti
samostojni obrtnik artigiano autonomo
samostojni poklici professioni (indipendenti)
samostojno delo lavoro autonomo
samostojno podjetje azienda autonoma
um. samostojna razstava mostra personale, personale
obl. samostojna manekenka (indossatrice) volante

2. (ki je sam celota, ki ni del česa drugega) autonomo, a sé stante, a parte:
paviljon je samostojna stavba il padiglione è un edificio autonomo, un edificio a sé stante
te besede tvorijo samostojno skupino queste parole costituiscono un gruppo a parte, autonomo

samòtrećī -ā -ē eden in še dvoje, dva: uvedu popa -ega na konak pripeljali so popa in še dva na prenočevanje

samozavedanje samostalnik
psihologija, filozofija (zavedanje samega sebe) ▸ öntudatPokazalo se je, da so ljudje z višjo stopnjo samozavedanja boljši goljufi. ▸ Kiderült, hogy az öntudatosabb emberek ügyesebb csalók.
Izvajanje vaj z uporabo majhne obtežilne žoge bo pripomoglo k večjemu samozavedanju vašega telesa. ▸ A kicsi súlylabdával végzett gyakorlatok fejlesztik a testtudatát.

sanātēs -um, m sanáti = po svojem odpadu pomiloščeni rodovi v okolici Rima, ki so morali kot klienti obdelovati polja plemenitašem: TAB. XII AP. GELL., FEST. (z napačno etim. razlago).

sanciō -īre, sanxī, sanctum in sancītum (sacer)

1. s posvetilnim obredom, posvečenjem posvetiti (posvečati, posvečevati), storiti (delati) kaj (za) sveto (neprelomljivo, neprelomno, nezlomljivo), postaviti (postavljati) za sveto (nedotakljivo), nepreklicno utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), prizna(va)ti, odobriti (odobravati): PL., PR., SUET., CL. idr., quod ius ipse Iuppiter sanxit CI., sancire foedus sanguine L., foedera fulmine V., ius imperii Perdiccae morte CU., pacta T., acta Caesaris CI., augurem CI., tabulas ... quas bini quinque viri sanxerunt H., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., iure iurando inter se sanxerunt, ne ... C.; pogosto legem sancire CI., L., H. posvetiti (posvečati, posvečevati), ustanoviti (ustanavljati), potrditi (potrjevati).

2. določíti, dolóčiti (dolóčati, določeváti), odrediti (odrejati), ustanoviti (ustanavljati), uvesti (uvajati), (za)ukazati: PLIN., hoc ... Corneliae leges non sanciunt CI., sancire poenam STAT. ali poenam capitis alicui CU. prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), silentium periculo vitae CU. s smrtjo preteč, pod grožnjo smrti, zaukazati, de iure praediorum sanctum apud nos non est iure civili CI., nihil de hac re sanciendi L., contra quam sanctum legibus erat L., nihil lege ullā in alios sanxit IUST.; s finalnim stavkom: quā lege videmus satis sanctum, ut cives Romani sint, ii, quos Cn. Pompeius de consilii sententia singillatim civitate donaverit CI., habent legibus sanctum, si quisquid de re publica a finitimis rumore aut famā acceperit, uti ad magistratum deferat C., sanxerunt, ne quis emeret CI. ali ut ne cui liceret CI., Flaccus sanxit edicto, ne ... CI., primo XII tabulis sanctum, ne ... T., neque, quominus id postea fieret, ulla lex sanxit CI. EP.; z ACI: AMM., fide sanxerunt liberos Tarentinos leges [suas] suaque omnia habituros L., omnes liberos esse sanxit SUET.

3. occ. (pod kaznijo, s kaznijo) prepovedati (prepovedovati), preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati), kaznovati: GELL. idr., sancire observantiam poenā CI., incestum supplicio CI., honoris cupiditas ignomimiā sanciatur CI., lege sanciri aut iure civili CI., quod Athenis exsecrationibus publicis sanctum est CI. pod grožnjo (kaznijo) javnega prekletstva prepovedano, qui (sc. Solon) capite sanxit, si qui ... CI. je dal pod smrtno kazen, je omejil s smrtno kaznijo, je določil smrtno kazen. – Od tod adj. pt. pf. sanctus 3, adv. -ē

1. posvečen, nedotakljiv, svet: CA., Q., templum L., fanum sanctissimmum CI., arae, lucus O., ignes in honore deorum V., fontes, Thybris cum flumine sancto V., numina, oracula divûm V., societas ENN. AP. CI., fides V., ius CI., iura patriae sanctiora quam hospitii duxit N., libertas L., leges H., tribuni plebis TAB. XII AP. CI., uxor PH., aliquem sanctum habere C., sanctum est, quod ab iniuria hominum defensum atque munitum est DIG., aerarium sanctius CI. tajni državni zaklad, skrivna državna zakladnica (v Sirakuzah; po tamkajšnjih sredstvih so posegali samo v največji sili), nusquam eas (sc. pecunias) tutius sanctiusque deponere credentes quam in publicā fide L.

2. svet = častitljiv, častivreden, božji, božanski: LUCR., MART., FL. idr., sancte deorum V., vates sanctissima (= Sibylla) V., sanctissimae deae CI., sancta stella Mercurii CI., Osiris H., Ennius sanctos appellat poëtas CI., sanctum nomen poëtae CI., sanctus senatus V., ordo sanctissimus ali sanctissimum orbis terrae consilium CI. (o senatu), sanctius consilium L. ožji senatni odbor, ožji svet; sanctus ali sanctissimus o cesarjih = (pre)vzvišeni: sancte pater patriae O. (o Avgustu), sancte pater VAL. FL., sanctissime Imperator PLIN. IUN.; occ. prazničen, slovesen: dies TIB., dies sanctior paene natali H., diem sanctissimum et celeberrimum sustulerunt CI., sancta oratio Q. – Subst. n
a) sveto: omne sanctum non tanget VULG. ničesar svetega.
b) sveto = svetišče, svet kraj, tempelj: in sancto quia facit aurum? PERS., VULG.

3. meton. svet = bogu všečen, brezgrajen, brezmadežen, neomadeževan, čist, blagonraven, pošten, pravičen, nedolžen, kreposten, vesten, pobožen: Q., VAL. MAX., IUV. idr., Cato sanctus et innocens L., Luscius et Manilius naturā sancti et religiosi CI., veteres et sancti viri S. AP. MACR., nulla umquam res publica nec maior nec sanctior L., cum illo neque integrior esset in civitate neque sanctior CI., homo sanctissimus CI., sanctissima atque optima femina CI., sancta viri sententia LUCR., sanctior eloquentia T., sanctissima disciplina Stoicorum GELL., sanctissime observare promissa CI. najvestneje, se sanctissime gerere CI.; subst. n: nihil veri, nihil sancti L. nič čuta za resnico, nič občutka za pravico; occ.
a) čist, deviški, sramežljiv: ne amores quidem sanctos a sapiente alienos esse arbitrarentur CI., virgines (= Vestales) H., sanctissima coniunx V., mulier sancti pudoris custos TIB., verecundo sanctius ore loqui MART.; subst. sanctus -ī, m svet mož, svet človek, svetnik: ECCL.
b) pobožen, (globoko) veren, poln svetega strahu (strahospoštovanja), kot adv. tudi = s svetim strahom (strahospoštovanjem): Dareus, ut erat sanctus et mitis CU., sancte iurare, adiurare PL., TER., pie sancteque colimus naturam excellentem CI.

Opomba: Nenavaden pf. sancīvit: LAMP.; pt. pf. sancītus: LUCR., plpf. sancierat: PRISC.

Sancus (v najboljših rokopisih pisano Sangus) -ī in -ūs, m (sacer, sancīre) Sánk(us), Sáng(us), volsko-umbrsko-sabinsko božanstvo. Sprva so ga enačili z Jupitrom Fidijem (Dius Fidius, Ζεὺς πίστιος), pozneje pa s Herkulom; častili so ga tudi v Rimu na Tiberinem otoku in Kvirinalu: VARR., L., O., PR., SIL., PLIN., AUG., LACT., FEST. Imenovali so ga tudi Semo, Semon ali Semo Sancus Sémo (Semón) ali Sémo (Semón) Sank ali Sancus Fidius Sánk Fídij.

sand¹ [sænd] samostalnik
pesek; prod; pesek ali prod na obrežju
poetično zrnca peska, čas; ure
množina (peščena) puščava ali ravnina, prod vzdolž morja, ob vodi
ameriško, sleng hrabrost, pogum, energija, čvrstost značaja
sleng denar

built on sand zgrajen na pesku, nesiguren
grain of sand zrno peska
the sands are running out (low) figurativno ura je potekla, gre h koncu
his sands are running out njegove ure se iztekajo, so mu štete
to plough the sand(s) pesek orati, figurativno nesmiselno se mučiti, garati brez koristi

sandalis -idis, f (sandalium) bot. sandálida, vrsta palme, katere sadovi so baje podobni sandali: PLIN.

sandapila -ae, f mrtvaški oder, pare, mrtvaška nosila za navadno ljudstvo in hudodelce (imenitneže so nosili v nosilnici (lectīca)): SUET., MART., IUV.

sandarēsos -ī, f sandaréz, drag kamen, katerega nahajališča so bila v Arabiji in Indiji (nekateri ga imenujejo tudi garamantites in sandastros), verjetno vrsta oniksa: PLIN.

sánja (-e) f

1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno

sánje dream (o of), dreaming

v sánjah in a dream
niti v sánjah ne (figurativno) far from it
dežela sánj dreamland, world of fancy, dream world
kot v sánjah as in a dream, like a dream
razlagalec sánj interpreter of dreams
imel sem slabe sánje I had bad dreams
mladostne sánje youthful dreams pl
moje sánje o bogastvu so se razblinile my dreams of wealth have vanished like smoke
moje sánje so se uresničile my dream has come true
sánje varajo dreams deceive, dreams are a delusion

sánje rêve moški spol , songe moški spol

kot v sanjah comme dans un (ali en) rêve
mučne, težke sanje (mora) cauchemar moški spol
razlagati sanje interpréter un songe (ali rêve)
to so bile le sanje ce n'était qu'un rêve (ali une illusion)
sanje so se mi uresničile, izpolnile mes rêves se sont réalisés
to mi še v sanjah ne pride na misel cette idée ne m'effleure même pas l'esprit, je suis loin d'y penser
sanje so prazne marnje tout songe est mensonge

sánje sueño m

kot v sanjah como en sueños
mučne, težke sanje (môra) pesadilla f
še v sanjah ne! (fig) ¡ni en sueños!, ¡ni soñarlo! ¡ni por soñación!, ¡ni pensarlo!
razlaga sanj interpretación f de los sueños, oniromancia f
razlagalec, -lka sanj intérprete m/f de (los) sueños
uresničiti sanje realizar un sueño
verjeti v sanje creer en sueños
sanje so le sanje los sueños, sueños son

sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē

1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

sarcophagus 3 (tuj. σαρκοφάγος) mesojeden, meso najedajoč: lapis PLIN. nekakšen apnenec, ki so ga uporabljali za oblaganje krst, v katerih je mrtvo truplo v kakih 40 dneh razjedel in upepelil; najboljšo vrsto tega apnenca so lomili v troadskem Asosu, zato imenovan tudi lapis Assius. – Subst. sarcophagus -ī, m krsta, truga, rakev, rakva, sarkofag: IUV., PAUL., DIG., AUG., PRUD. – Soobl. sarcofagum -ī, n: IT.