Franja

ἐπ-οίχομαι med. ep. 1. a) prihajam, pristopam h komu, grem med μνηστῆρας, bližam se komu, obrnem se na koga (s prošnjo) τινά; b) lotim se koga, napadem οὐρῆας, Κύπριν, skočim na ἴκρια νηῶν; c) hodim ob čem semtertja ἱστόν; d) obhodim, prehodim, pregledujem στίχας, πάντας, πάντῃ, letam kam κῆλα θεοῖο. 2. opravljam, delam, ἔργον grem na delo, δόρπον nad večerjo (večerjo pripravljat).

ἐρεύγομαι² d. m. [Et. lat. erūgo, ere, ructo, are, slov. rigati (se), riga se mi. – Obl. fut. ἐρεύξομαι, aor. ἠρευξάμην]. 1. intr. riga, kolca se mi, bljuvam; pljuskam ob, razbijam se, lomim se (o morskih valovih). 2. trans. bljuvam, mečem iz sebe, φόνον αἵματος kri pobitih zverin; širim, razprostiram σκότον; (glasno) pripovedujem κεκρυμμένα NT.

ἐρύω, εἰρύω ep. ion. poet. [Et. iz ϝερύω, ῥυμός, ῥυτήρ. – Obl. fut. ἐρύσω, ep. ἐρύσσω in ἐρύω, aor. εἴρυσ(σ)α, cj. 1 pl. ἐρύσσομεν, imp. εἴρυσον; aor. med. εἰρυσ(σ)άμην in ἐρυσ(σ)άμην; pf. pass. in med. εἴρυμαι, 3 pl. εἰρύαται, plpf. 3 sg. εἴρυτο, 3 pl. εἰρύατο in εἴρυντο]. I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, ἔγχος potegnem, izderem, νευρήν, τόξον napnem, ἐκ κεφαλῆς potegnem črez glavo, πλίνθους delam opeko, νῆα εἰς ἅλα δῖαν, ἅλαδε potisnem ladjo v morje, ἤπειρόνδε, ἐπ' ἠπείροιο potegnem na suho, νῆες ὁδὸν εἰρύαται potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa τὶ ἔκ τινος, ὑπό τι potegnem doli pod kaj, ἀνά τι potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, νεκρούς (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, τινὰ χλαίνης za plašč, ποδός za nogo, περὶ σῆμα vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psih). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), ξίφος, ἄορ, μάχαιραν, φάσγανον, δόρυ ἐξ ὠτειλῆς, snamem z ražnjev πάντα, τόξον napnem svoj lok, νῆας potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) νέκυν, νεκρόν. 3. odtehtam, χρυσῷ z zlatom.

εὐθῡ́νω in med. (εὐθύς) [augm. ηὐ in εὐ; fut. εὐθυνῶ, ep. ion. poet. ἰθύνω, aor. ἴθῡνα, cj. ep. ἰθύνομεν, aor. pass. ep. ἰθύνθην] 1. zravnam, (na)ravnam ξύλον; ὁδόν NT, τὶ ἐπὶ στάθμην naravnam kaj po merilni vrvi; pass. ἵππω ἰθυνθήτην konja sta se vstopila ravno ob ojesu. 2. a) namerjam, naperjam, obračam δοῦρα ἀλλήλων, βέλος, nakrenem, obrnem δρόμον εἴς τι, krmim ναῦν; b) vodim παῖδα, ravnam, vladam πόλιν. 3. kličem na odgovor, posvarim, spoznavam krivim, kaznujem θανάτῳ, τινά τινος koga zaradi česa.

εὖνις², ιδος, acc. εὖνιν, ὁ, ἡ ep. oropan, brez česa, izgubivši kaj, εὖνιν ἔθηκε oropal je, pripravil je ob kaj τινός.

ἔφ-αλος 2 (ἅλς) ep. poet. ob morju ležeč (stoječ), primorski κλισίαι.

Ἔφεσος, ἡ mesto v Joniji ob izlivu Kaistra; adi. Ἐφέσιος 3; preb. Ἐφέσιος, ὁ; dežela Ἐφεσία, ion. -ίη, ἡ.

Ἐχῖναι, αἱ (νῆσοι), pozneje Ἐχινάδες devet malih otokov v Jonskem morju, ob izlivu Aheloja.

ζάω, skrč. ζῶ [Et. iz ζηjω, kor. g^wjē-, ζώω iz g^wjō-jō; sor. βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. ζῇς, ζῇ itd.; fut. ζήσω, -ομαι, aor. ἔζησα, nav. βιώσομαι, ἐβίων; ep. ion. poet. ζώω, ep. inf. ζωέμεν(αι)]. 1. živim, ἀπό, ἔκ τινος ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; οἱ ζῶντες ljudje; τὸ ζῆν življenje; ζάω τινί živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi νόμοι, μαντεῖα; φλόξ tlim.

Ἠδῶνες, Ἠδωνοί οἱ trakiški narod ob Strimonu; adi. Ἠδωνικός 3, fem. Ἠδωνίς, ίδος, ἡ.

ἠέριος 3 [Et. iz ᾱ(j)ερ, gl. ἄριστον] 1. (ἦρι) ep. rano, zgodaj, ob svitu, zarano. 2. (ἀήρ) zračen.

Ἠιών, όνος, ἡ 1. trakiško mesto ob Strimonu. 2. mesto na trakiškem Herzonezu.

Ἡράκλεια, ἡ 1. mesto v Tesaliji ob Malijskem zalivu. 2. ἡ Ποντική mesto v Bitiniji; preb. Ἡρακλεώτης, ὁ.

ἠῶ-θεν adv. (ἠώς) ep. od jutra, ob zori, jutri zjutraj, zarana.

ἠῶ-θι adv. (ἠώς) ep. zjutraj, ἠῶθι πρό zgodaj v jutro, s prvim svitom, ob prvi zori.

θαλάσσιος 3 in 2, poet. θαλασσαῖος 3 1. ki se tiče morja, na, ob morju, (po)morski; ἔργα opravki na morju, brodarstvo, ribarstvo; θαλάσσιον ἐκρίπτω τινά vržem koga v morje. 2. ἀνήρ ki se bavi z mornarstvom, mornar, pomorščak.

θαλῡ́σια, ων, τά (θάλλω) (sc. ἱερά) žrtev ob žetvi, daritev prvin od poljskih pridelkov.

Θάψακος, ἡ mesto ob Evfratu; preb. οἱ Θαψακηνοί.

θῑ́ς, θῑνός, ὁ, ἡ [Et. nem. Düne, reki Donava, Don] ep. ion. poet. kup, kupi peska, peskovina (ob morju), prod, sipina, obal, obrežje.

Θρᾴκη, ἡ, ion. ep. Θρῄκη, Θρηίκη 1. Trakija, vzhodno od Makedonije; preb. Θρᾷξ, κός, ion. Θρῆιξ, ικος in Θρῇξ, κός; adi. Θρᾴκιος, Θρῄκιος, ion. Θρηίκιος 3 s fem. Θρηίσσα, Θρῇσσα, at. Θρᾷττα Tračan, trakiški; Θρηικίη Σάμος = Samotrake. – adv. Θρῄκηθεν iz Trakije. 2. ἡ ἐν τῇ Ἀσίᾳ azijska Trakija ob Bosporu; preb. οἱ Θρήικες.