Franja

hitróst velocidad f ; rapidez f

nadzvočna hitrost velocidad supersónica
maksimalna (minimalna) hitrost velocidad máxima (mínima)
poprečna hitrost velocidad media
začetna (končna) hitrost velocidad inicial (final)
hitrost poleta velocidad de vuelo
prevelika hitrost velocidad excesiva
merílec hitrosti (avto) taquímetro m; velocímetro m; aer acelerómetro m
omejitev (izguba) hitrosti limitación f (pérdida f) de velocidad
prekoračitev hitrosti exceso m de velocidad
s hitrostjo od ... a una velocidad de...
s hitrostjo 100 km na uro a razón de 100 kilómetros por hora
z vso hitrostjo (o avtu) a toda marcha
povečati (zmanjšati) hitrost aumentar ali acelerar (reducir) la velocidad

hiulcus 3, adv. -ē (preko *hiulus iz hiāre)

I. zevajoč, od suše pokajoč, razpokan: Prud., Cl., hiulca siti arva V., h. Aegyptos Stat., h. vulnus Sid. —

II. klas. le metaf.

1. o govoru zevajoč, pretrgan, nevezan, neskladen, zaradi mnogih zevov nelep: voces Ci., verborum concursus Ci., hiulce loqui Ci.; kot subst. hiulca -ōrum, n: Q. ali hiulcae -ārum, f: M. zevajoče besede.

2. hlasten, pohlepen, lakomen: gens Pl.

3. ki cepi: fulmen Stat. vse razdirajoča, uničujoča.

hlačen pridevnik
(o hlačah) ▸ nadrágPovezane iztočnice: hlačni kostim, hlačni škornji, hlačno krilo

hlače se tresejo komu frazem
(o strahu) ▸ berezel, inába száll a bátorsága
Osumljencem se tresejo hlače, da bodo na kraju zločina našli njihove prstne odtise. ▸ A gyanúsítottak berezelnek, hogy tetthelyen megtalálják az ujjlenyomataikat.

hlebec samostalnik
1. (o kruhu) ▸ cipó, vekniV krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. ▸ Hat szép cipót sütöttünk ki a kemencében.
Mama je kupila 4 hlebce kruha. ▸ Anya 4 kenyércipót vett.

2. (kar je okrogle oblike) ▸ cipó, korong, vekniIz mesa oblikujte štruco ali hlebec in jo položite v namaščen pekač. ▸ Formázza a húst veknivé vagy cipóvá, és helyezze egy megzsírozott tepsibe.

3. ponavadi v dvojini, neformalno, grobo (o ženski zadnjici) ▸ tompor, ülep
S prsti se je pošteno oklenil njenih hlebcev ter jo potegnil nase. ▸ Az ujjaival belemarkolt a lány tomporába és magára húzta.

hlod samostalnik
1. (o lesu) ▸ rönkVsaj trije ali štirje delavci so bili potrebni za to, da so hlod razžagali v deske. ▸ Legalább három vagy négy munkásra volt szükség ahhoz, hogy a rönkből deszkákat fűrészeljenek.

2. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ tuskó, tapló
Kar se občutkov tiče, sem bolj hlod od človeka in kar traja, da jaz kaj dojamem. ▸ Ami az érzelmeket illeti, inkább tuskó vagyok: sokáig tart, amíg felfogok valamit.
Če je to izjemen napadalec ... katastrofa, on je en navaden hlod. Vsak prvošolec bi dal več golov. ▸ Ez egy kiváló csatár? Katasztrófa, teljesen tapló. Egy elsőosztályos több gólt rúgna.

hoditi kot pav frazem
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ úgy jár, mint a páva
Naokoli je hodil kot pav in vsakomur razlagal, kako je njegov Petrček najlepši, najbolj priden in sploh naj dojenček na svetu. ▸ Úgy járt körbe-körbe, mint a páva, és mindenkinek azzal hivalkodott, hogy az ő Petikéje a legszebb, a legjóravalóbb és általában a leg-leg csecsemő a világon.
Sopomenke: nositi se kot pav, šopiriti se kot pav

hoja ženski spol list, listje; list papirja, pola; rezilo (noža, meča), britev, meč; vratnica

hoja de estaño staniol (papir)
hoja de lata pločevina
hoja de servicios osebne listine
hoja volante letak
de la hoja eden naših
a la caída de la hoja jeseni
doblemos la hoja govorimo o čem drugem
mudar la hoja spremeniti svojo namero
volver la hoja spremeniti svoje mnenje, napeljati pogovor v drugo smer
hojas pl žlindra
vino de tres hojas triletno vino
tener (la) hoja limpia (fig) brezhibno se vesti

hojev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ fenyő
2. (v kulinariki) ▸ fenyő
3. (o lesu) ▸ fenyő, fenyőfa

hokejski pridevnik
(o hokeju) ▸ jégkorong, hokiPovezane iztočnice: hokejska dvorana, hokejska loterija, hokejska palica, hokejske drsalke

hokejsko prislov
(o hokeju) približek prevedka ▸ jégkorong terén, jégkoronggal kapcsolatosMestni vrvež na Jesenicah je bil v tem tednu znova povsem hokejsko obarvan. ▸ Jesenice nyüzsgő városi életét ezen a héten ismét a jégkoronggal kapcsolatos események jellemezték.
Je član kluba, v katerem je hokejsko odrasel, v katerem je glavni. ▸ Annak a klubnak a tagja, ahol jégkorongozóként felnőtt és ahol ő a főszereplő.
Klub se hokejsko udejstvuje že od leta 1968. ▸ A klubban már 1968 óta működik jégkorongszakosztály.

hold forth prehodni glagol & neprehodni glagol
na dolgo govoriti, govoričiti (on o)
nuditi, obljubovati, dajati upanje

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

home² [hóum] prislov
doma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točno

to bring home the bacon zmagati
to bring a crime home to s.o. dokazati komu zločin
to bring s.th. home to s.o. prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komu
figurativno to come home to ganiti, občutiti, priti do srca
curses come home to roost kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubi
till the cows come home celo večnost
to drive a nail home zadeti
to drive s.th. home to s.o. prigovarjati, prepričevati koga
to get home uspeti zmagati
to hit (ali strike) home v živo zadeti, pravo zadeti
to see s.o. home spremiti koga domov
the thrust went home udarec je zadel v črno
nothing to write home about nič posebnega

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

homi-cīda -ae, m f (homō in caedere)

1. morilec —, morilka —, ubijalec —, ubijalka ljudi: L., Plin., Q., Iuv. (o ženski) Sen. rh., intelleges statuendum tibi esse, utrum illi … homicidae sint an vindices libertatis Ci.

2. pesn. (v dobrem pomenu = gr. ἀνδροφόνος Hom.) klavec junakov, mož ubijalec Hector (kot bojevnik): H.

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

homoeoprophoron -ī, n (gr. *ὁμοιοπρόφορον) napaka enakoglasja, homojoproforon (če se več zaporednih besed začenja z istim glasom, npr.: O Tite, tute Tati tibi tanta tyranne tulisti Enn.): M.

homonim samostalnik
jezikoslovje (o besedi) ▸ homonima, azonos alakú szó

honduraški pridevnik
(o Hondurasu in Hondurašanih) ▸ hondurasi