Franja

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

en² [ɑ̃] adverbe (pronominal)

1. (krajevno) od tam

j'en viens prihajam od tam

2. (nadomešča stvarno dopolnilo s predlogom "de")

je lui en (= de cela) ai parlé govoril sem z njim o tem
Des lettres? Je n'en (= des lettres) ai pas reçu. Pisma? Nisem jih dobil.

3. (v raznih izrazih):

s'en aller oditi
il en va de même pour enako je, isto velja za
en vouloir à quelqu'un zameriti komu, jeziti se na koga
je n'en crois pas mes oreilles lastnim ušesom ne verjamem

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enájst (-ih) numer. undici
a) v samostalniški rabi:
od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
pridem ob enajstih vengo alle undici
b) v prilastkovi rabi:
z enajstimi možmi con undici uomini
c) inv.
leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici

enájsti (-a -o) numer. undicesimo; undici:
ob enajsti uri alle undici
danes smo enajstega oggi ne abbiamo undici
žarg. iti v enajsto šolo marinare la scuola; fare forca, fare fughino

enák (-a -o)

A) adj.

1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

enakomer|en [é] (-na, -no) gleichmäßig, ebenmäßig; (ki se ne spreminja) [gleichbleibend] gleich bleibend; (homogen) gleichförmig

ēnārrō -āre -āvī -ātum

1. pripovedovati (do konca), docela povedati, nadrobno (p)opis(ov)ati: Pl., Ter., L., Corn. idr., quae dicendi copia enarrare tuas res gestas possit? Ci., ne non vitam eius enarrare, sed historiam videar scribere N.

2. razložiti (razlagati): poëmata Q., versum Plauti Gell. — Adv. komp. pt. pf. ēnārrātius podrobneje, nadrobneje, obširneje: en., scribere Gell.

encaisser [ɑ̃kɛse] verbe transitif inkasirati; vnovčiti; zapakirati v zaboje; posuti z gramozom (cesto); zajeziti (reko); botanique vsaditi; familier požreti (žalitve) dobiti (udarce); familier privoliti

ne pas encaisser quelqu'un (familier) koga ne moči trpeti
s'encaisser (dolina) biti zaprt kot v kotlu

encombōma -atis, n (gr. ἐγκόμβωμα) nekakšen predpasnik, ki so ga nosili sužnji in deklice, da ne bi umazali vrhnjega oblačila: Varr. ap. Non.

encontre [ɑ̃kɔ̃trə]

à l'encontre proti (temu)
à l'encontre de v nasprotju z, proti
il a agi à l'encontre de nos conseils ravnal je proti našim nasvetom
aller à l'encontre de quelqu'un upreti se komu, ugovarjati komu
je n'ai rien à dire à l'encontre nimam (reči) nič proti, temu ne oporekam
je n'irai pas à l'encontre (temu) ne bom nasprotoval

encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!

encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

endormir* [ɑ̃dɔrmir] verbe transitif uspavati, zazibati v sen; omamiti (bolečino); figuré dolgočasiti; preslepiti, prevarati, nasuti peska v oči

endormir un blessé pour l'opérer uspavati ranjenca, da bi ga operirali
s'endormir zaspati; figuré postati len, nemaren; popustiti, v delavnosti; pomiriti se (vest)
s'endormir sur quelque chose ne se brigati za kaj
s'endormir sur ses lauriers počivati na svojih lovorikah; postati len in nepazljiv
s'endormir sur le rôti zamuditi priložnost
s'endormir du sommeil de la tombe umreti
s'endormir dans le Seigneur (religion) zaspati v Gospodu

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

endure [indjúə] prehodni glagol & neprehodni glagol
vztrajati; prenesti, pretrpeti; vzdržati, potrpeti; sprijazniti se s čim

I cannot endure ne prenesem, upira, gnusi se mi
what cannot be cured must be endured potrpljenje božja mast
not to be endured neznosen

endurer [ɑ̃düre] verbe transitif potrpežljivo prenašati (la faim, le froid glad, mraz); prestajati; tolerirati, trpeti, dopuščati

je ne peux plus endurer son bavardage ne morem več prenašati njegovega praznega besedičenja

enêrgično énergiquement, avec énergie

energično nastopiti agir avec énergie, ne pas y aller de main morte

enfant [ɑ̃fɑ̃] masculin, féminin otrok; fantek, dekletce; potomec; figuré, familier naivna oseba; figuré rezultat, produkt

les enfants d'Apollon pesniki
enfant d'amour nezakonski otrok
enfant adoptif adoptiran otrok
enfant de la balle otrok, vzgojen v očetovem poklicu (zlasti igralskem)
enfant conçu (juridique) telesni plod
enfant de chœur ministrant; figuré naivnež
enfant gâté razvajen otrok, razvajenček, miljenček, pestovanec; figuré ljubljenec
enfant légitime zakonski otrok
enfant né pendant la guerre vojni otrok
enfants pluriel jumeaux dvojčka
enfant du premier lit otrok iz prvega zakona
enfant au maillot dete v povojih
enfants pluriel de Marie (religion) dekliška Marijina kongregacija
enfant à la mamelle dojenček
enfant naturel nezakonski otrok
enfant prodige čudežni otrok
l'enfant prodigue (religion) izgubljeni sin
enfant terrible jezikav, blebetav, preglasen, »gr