Franja

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

meraviglia f

1. začudenje, začudenost:
destare la meraviglia čuditi, zbujati začudenje
fare le meraviglie čuditi se
mi fa meraviglia čudi me
a meraviglia čudovito, odlično

2. čudo:
l'ottava meraviglia deseto čudo (tudi iron.);
dire meraviglie (di) hvaliti, poveličevati

3. bot.
erba meraviglia ščir (Amaranthus)

merci² [mɛrsi] féminin milost

sans merci brez milosti
à la merci prepuščen milosti
le navire est à la merci des flots déchaînés ladja je igračka razburkanih valov
abandonner, laisser, mettre quelque chose à la merci de quelqu'un prepustiti kaj samovolji kake osebe
demander, implorer merci prositi za milost
se livrer à la merci de quelqu'un, se rendre à merci predati se komu na milost in nemilost

mercredi [mɛrkrədi] masculin

le mercredi ob sredah
Mercredi des Cendres (religion) pepelnična sreda, pepelnica

mercuriel, le [-rjɛl] adjectif vsebujoč živo srebro

merecer [-zc-] zaslužiti, vreden biti; donašati, prinesti; pridobiti si zasluge, biti zaslužen

merecer (la) atención zaslužiti pozornost
no merece la pena ne izplača se, ni vredno truda
esto le ha merecido una condecoración to mu je prineslo odlikovanje
no (se) las merece (tj. un servidor) prosim! ni vredno zahvale! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias!)
dar en que merecer prizadeti trud
merecer bien de pridobiti si zasluge za
todavia estó por merecer je še neporočen(a)

meridián (-a) m

1. geogr. (poldnevnik) meridiano:
greenwiški meridian meridiano Greenwich
krajevni meridian meridiano locale
začetni meridian meridiano iniziale, di 0°
na vseh meridianih dovunque, a tutte le longitudini
elektr. magnetni meridian meridiano magnetico
astr. nebesni meridian meridiano celeste

2. mat. meridiana

mérinos [-nos] masculin merino, merinovka (ovca, volna, tkanina iz te volne)

laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot

mérite [merit] masculin zasluga, zaslužnost; talent, sposobnost, vrednost, vrlina, odlika; odlikovanje

homme masculin de mérite zaslužen človek, oseba z zaslugami
de mérite zaslužen (o osebi); dragocen (o stvari)
mérite agricole odlikovanje, nagrada za zasluge, sposobnosti v poljedelstvu
être traité selon ses mérites dobiti svoje zasluženo plačilo
(se) faire un mérite de quelque chose šteti (si) kaj v zaslugo
tout le mérite lui en revient vsa zasluga za to gre njemu

mériter [merite] verbe transitif zaslužiti (pohvalo, kazen, grajo ipd.); biti vreden, imeti pravico (quelque chose do česa); potrebovati, zahtevati; verbe intransitif biti zaslužen (de za), imeti zasluge

mériter le premier prix zaslužiti prvo nagrado
il n'a pas mérité ce sort ni zaslužil te usode
bien mériter de la patrie biti zaslužen za domovino
il a ce qu'il mérite čisto prav mu je (tako)
sans l'avoir mérité nezasluženo
se mériter l'un l'autre biti drug drugega vreden
son courage lui a mérité la croix s svojim pogumom si je zaslužil križec (odlikovanje)
cette nouvelle mérite confirmation ta novica potrebuje potrdila

mériti mesurer, prendre la mesure ; (zemljo) arpenter; métrer, jauger

meriti temperaturo (medicina) mesurer (ali prendre) la température; (s puško) viser; (s topom) pointer
soba meri tri metre v dolžino in dva v širino la chambre a trois mètres de long et deux de large
sod meri 200 litrov le tonneau (ali la barrique) a une contenance de (ali contient) 200 litres
ta moški meri 1,75 m cet homme mesure 1,75 m (ali a 1,75 de haut); (z očmi) dévisager, toiser
merca kaj faire allusion à quelque chose, viser à, tendre à quelque chose, avoir pour but (ali pour objet) de, avoir des visées sur
kam neki meri? où (ali à quoi) veut-il en venir? que vise-t-il?, quel est son but?
meriti se s kom se mesurer avec quelqu'un, rivaliser avec quelqu'un

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

mérito moški spol zasluga, zaslužnost; vrednost; notranja vsebina

de mérito omembe vreden
cuadro de mérito odlična slika, umetnina
obra de mérito zaslužno dejanje
dar mérito a dati povod za
de que se ha hecho mérito zgoraj omenjeno
hacer méritos uslužnega se izkazati
eso no le quita mérito to ne zmanjšuje njegovih zaslug (njegove zaslužnosti, vrednosti)

mero čist, nemešan; edin, izključen; zgolj, samo

mero imperio neomejena pravna oblast
por mera diversión le za zabavo
es mero juego je le igračkanje
por el mero hecho de que... iz preprostega dejstva, da ...

merōbibus 3 (merum in bibere) nemešano (suho) vino pijoč (kar so v starih časih počeli le pijanci): anus Pl.

mescolare

A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
mescolare le carte igre mešati karte

B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

1. pomešati, zmešati, premešati se:
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

2. pren. vmešavati se:
mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve

mésec mois moški spol ; (luna) lune ženski spol

na mesec, vsak mesec par mois, tous les mois, mensuellement
po cele mesece (pendant) des mois entiers, des mois durant
na vsake tri mesece tous les trois mois, par trimestre
v mesecu maju au mois de mai, en mai
pretekli (prihodnji) mesec le mois passé (prochain)
ob koncu meseca à la fin du mois
10. tega meseca le 10 du mois courant
ona je (noseča) v 5. mesecu elle est dans son cinquième mois
mesec dopustov le mois des congés
mladi mesec nouvelle lune
stari mesec le dernier quartier (de la lune)
pristati na mesecu (luni) atterrir sur la lune, alunir

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

Messie [mɛsi] masculin Mesija; (familier)

attendre quelqu'un comme le Messie nestrpno, z velikimi upi koga pričakovati

mésten (-tna -o) adj. di, della città, cittadino; civico; urbano:
mestna uprava amministrazione cittadina
mestna hiša municipio, palazzo comunale; hist. arengario, broletto
mestna četrt, mestni predel contrada, rione
mestno središče centro cittadino
mestno obzidje le mura della città
hist. mestna država città stato, polis, comune
mestna knjižnica biblioteca civica
zool. mestna lastovka balestruccio (Delichion urbica)
šol. mestna šola scuola cittadina
mat. mestna vrednost valore posizionale
pren. mestni očetje consiglieri comunali
mestni plin gas industriale, di città
mestno jedro centro cittadino; centro storico
mestno zemljišče territorio urbano
mestni prometnik metropolitano
mestni stražnik guardia; šalj. pizzardone