Franja

conseguēnte agg.

1. (coerente) dosleden:
essere conseguente in qcs. biti dosleden v čem

2. mat. konsekvens

conseil [kɔ̃sɛj] masculin nasvet, svet; posvet(ovanje); premislek, preudarek; svetovalec; svet, seja sveta; posvetovalnica

sur mon conseil na moj nasvet
conseil administratif, d'administration upravni svet, kuratorij
conseil d'ami prijateljski nasvet
conseil de cabinet ministrski svet
conseil de classe učiteljska, razredna, ocenjevalna konferenca
consultatif (po)svetovalni svet
conseil de discipline disciplinsko sodišče
conseil économique ekonomski, gospodarski svet
conseil d'entreprise obratni svet (v podjetju)
Conseil d'Etat državni svet
Conseil de l'Europe Evropski svet
conseil fédéral zvezni svet
conseil de guerre vojno sodišče
conseil judiciaire kurator (mladoletnika ipd)
conseil juridique pravni zastopnik
conseil des ministres ministrski svet (pod predsedstvom predsednika republike)
Conseil national de la Résistance Nacionalni svet odporniškega gibanja
conseil municipal občinski, mestni svet
conseil d'ouvriers delavski svet
conseil des parents roditeljski svet
conseil des prud'hommes sodišče za spore v delovnem razmerju
Conseil de la République Svet republike (prej senat)
Conseil de la Sécurité Varnostni svet
conseil de révision (militaire) revizijska komisija
conseil suprême vrhovni svet
conseil de surveillance (commerce) nadzorni svet
chambre féminin du conseil posvetovalnica
président masculin du Conseil ministrski predsednik
ingénieur-conseil inženir svetovalec
demander conseil à quelqu'un koga za svet vprašati
être de bon conseil znati dobro svetovati, biti pameten
passer en conseil de discipline priti pred disciplinsko sodišče
prendre conseil de quelqu'un posvetovati se s kom, poslušati koga
ne prendre conseil que de sa tête ne si pustiti svetovati, le po svoji glavi napraviti
prendre conseil de son bonnet de nuit (figuré) prespati kaj
suivre un conseil ravnati se po nasvetu
tenir conseil imeti sejo, posvet; posvetovati se
tenir conseil avec quelqu'un posvetovati se s kom
la nuit porte conseil (proverbe) dober svet pride čez noč

consent² [kənsént] samostalnik (to)
privolitev, dopustitev, odobritev

pravno age of consent polnoletnost
by common consent, with one consent soglasno
mutual consent medsebojen dogovor
silence gives consent kdor molči, se strinja
to carry the consent of biti odobren od
to withhold one's consent ne odobriti
half hearted consent prisilna privolitev

conséquence [kɔ̃sekɑ̃s] féminin posledica; doslednost; pomembnost, važnost

de conséquence važen, pomemben
en conséquence potemtakem, torej, zato, (temu) ustrezno
en conséquence de zaradi, v skladu z, ustrezno
en conséquence de vos ordres v skladu z vašimi ukazi
de la dernière conséquence največje važnosti
sans conséquence nepomemben; brez posledic
événement masculin gros de conséquences zelo važen dogodek
homme masculin sans conséquence nepomemben človek
personne féminin de conséquence važna, visoka osebnost
proposition féminin subordonnée de conséquence posledični odvisnik
agir en conséquence ustrezno, primerno ravnati
avoir pour conséquence imeti za posledico
être de conséquence, tirer à conséquence imeti posledice; biti pomemben, važen
cela ne tire pas à conséquence to je brez posledic, brez nevšečnosti
produire des conséquences imeti, potegniti za seboj posledice

conséquent, e [kɔ̃sekɑ̃, t] adjectif dosleden; familier važen; masculin stavek, ki sledi

conséquent à ustrezno
par conséquent torej, potemtakem, zato
être conséquent dans ses actions biti dosleden v svojih dejanjih

conservazione f

1. ohranitev, ohranjanje; konserviranje:
conservazione dei cibi konserviranje jedil
essere in buono, in cattivo stato di conservazione biti dobro, slabo ohranjen
istinto di conservazione samoohranitveni nagon

2. polit. konservativizem:
le forze della conservazione reakcionarne sile, reakcija

considération [-rasjɔ̃] féminin upoštevanje, poštev; presojanje; motrenje, razglabljanje, razmišljanje; obzir, spoštovanje, ugled; pomembnost

de considération ugleden
après mûre considération po zrelem premisleku
en considération de z ozirom na, glede na, zaradi
en considération de ses mérites spričo njegovih zaslug
par considération pour quelqu'un iz obzira, spoštovanja do koga
agréez l'assurance de ma considération distinguée z odličnim spoštovanjem (konec pisma)
agir sans considération nepremišljeno ravnati
avoir, mettre, prendre, faire entrer en considération upoštevati, ozirati se na
ne pas entrer en considération ne priti v poštev
mériter considération zaslužiti upoštevanje
ne pas être pris en considération ne biti upoštevan
jouir de la considération de tous uživati spoštovanje pri vseh

consigo s seboj, pri sebi

para consigo sam pri sebi, proti sebi
lo lleva consigo ima pri sebi, nosi s seboj
no llevarlas (no tenerlas) todas consigo biti v velikem strahu
traer consigo s seboj prinesti

cōnsortium -iī, n (cōnsors)

1. sodeležnost, združenost, skupnost, večinoma pren.: aliquem in consortium admittere Sen. ph.; z gen.: si in consortio, si in societate rei publicae esse licet L. biti udeležen, c. honestorum turpiumque Q., zmes čednosti in zlobe, rerum omnium Sen. ph., regni T., Iust. sovladarstvo, male eripi maritis consortia rerum secundarum adversarumque T. družice v radosti in žalosti; z inter: hoc consortium solum inter sapientes est Sen. ph.

2. occ. skupnost v imetju, zadruga: ab aliquo in consortium recipi Suet., si inter fratres voluntarium consortium initum fuerit Ulp. (Dig.).

constamment [kɔ̃stamɑ̃] adverbe stalno, nepretrgoma; (familier) vztrajno

être constamment malade biti stalno bolan

constipado nahoden; medicina zaprt, zapečen

estar constipado imeti nahod, biti prehlajen
constipado m nahod, prehlad
constipado tenaz trdovraten nahod
coger un constipado prehladiti se, nahod dobiti

constipé, e [kɔ̃stipe] adjectif, médecine zaprt

avoir l'air constipé (familier) biti čemeren

cōnsuēscō -ere -suēvī -suētus

I. intr.

1. navaditi (navajati) se, privaditi (privajati) se, priučiti (priučevati) se; pogosto v logičnem pf. cōnsuēvī navadil sem se = navajen sem, navado imam, v navadi mi je, običajno kaj delam, in kot pt. pf. med. cōnsuētus 3 navajen, privajen, priučen čemu, česa, k čemu, na kaj; abs.: dum (boves) consuescant Ca., bene salutando consuescunt Pl. se privadijo, se udomačijo, capelli consueti unā Varr. drug na drugega navajeni, adeo in teneris consuescere multum est V., qui ita natus est et ita consuevit Ci., quem ad modum consueverunt Ci., ut consuemus (gl. opombo) Pr., sicut consuerat Suet.; z inf.: O. idr., ne id consuescant facere Varr., consuescamus mori Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., quod tempus praetores in itineribus consumere consuerunt Ci. navadno porabijo za …, prebijejo na …, antea pascendi causā esse in agro consuerant Ci. so bili navadno na …, paulatim Germanos consuescere Rhenum transire C., quod (legationis ius) apud omnes gentes sanctum esse consuesset N., qui reges consueris tollere H., nominis eius honorem pro magnis erga se meritis dare populum Romanum consuesse L., aliquid, quo non consuevimus uti Lucr. nekaj nenavadnega, datare consuetus Pl., consuetus in armis aevom agere Pac. ap. Ci., quin etiam gallum … auroram clara consuetum voce vocare Lucr., copiae bellare consuetae locis compestribus Auct. B. Afr.; (o neživih) subj.: naves, quae praesidii causā Alexandriae esse consuerant C., quod plerumque iis accidere consuevit, qui … C.; z inf. pass.: Plin. iun., Ulp., Veg., quam rem … pro magnis hominum beneficiis consuesse tribui docebat C.; brezos.: Auct. b. Alx., sicuti in sollemnibus sacris fieri consueverat S. se je navadno godilo (dogajalo); inf. se mora včasih dostaviti v mislih: nemo est, quin eo (equo), quo (sc. uti) consuevit, libentius utatur quam intractato et novo Ci., eo die quo (sc. sequi) consuerat intervallo hostes sequitur C.; redk. z dat. (čemu, česa, na kaj) ali z ad: ne gravissimo dolori timore consuescerem Plin. iun., genus mancipiorum otiis, campo, circo … consuetum Col.; nisi quibusdam pugnae simulacris ad verum discrimen aciemque iustam consuescimus Q.; posamič z abl.: sicco ut consuescat planta Col.

2. occ. s kom prisrčno občevati, s kom, s kako žensko imeti ljubezensko razmerje; le v pf. in iz njega izpeljanih obl.: tu en umquam cum quiquam viro consuevisti? Pl., cum aliquā ali samo aliquā consuesse Ter., cum Alcumena clam consuetus cubilibus Pl., huc omnes mulieres, quibuscum iste consuerat, conveniebant Ci.

II. trans. navaditi (navajati), privaditi (privajati) koga čemu, česa, na kaj, priučiti (priučevati) koga (k) čemu, na kaj: bracchia Lucr.; z inf.: rusticos c. circa larem domini semper epulari Col., semina c. falcem pati Plin.; z dat.: c. iuvencum plostro aut aratro Col., vitem largo humori Col. — Od tod adj. pt. pf. cōnsuētus 3 (na)vajen = navaden, običajen: amor Ter., consueta petens e fluctibus antra V., exceptus tergo consueta locavit membra V. ježe vajene ude, omnes labores, pericula consueta habere S. vajen biti … nevarnosti, c. lubido S., c. lectus, c. cubilia, pectora O., se … tollere consuetas audent delphines in auras O., consuetis … canistris impleri Iuv., c. rigor Sil., ordo Cod. I., numerus laterum Vulg.; z dat.: consueto tibi fine O., consuetissima cuique verba O. Adv. cōnsuētē kot ponavadi, kakor navadno: Amm.

Opomba: Pogosto kontr. obl. iz perfektove osnove: cōnsuēstī, cōnsuēstis = cōnsuēvistī, cōnsuēvistis; cōnsuēmus = cōnsuēvimus; cōnsuērunt = cōnsuēvērunt; cōnsuērat, cōnsuērant = cōnsuēverat, cōnsuēverant; cōnsuēris = cōnsuēveris; cōnsuēsset = cōnsuēvisset; cōnsuēsse = cōnsuēvisse.

consuetudine f

1. navada, običaj:
avere la consuetudine di andare a letto presto hoditi zgodaj spat

2. pravo običaj

3. (dimestichezza) knjižno domačnost:
avere consuetudine coi classici biti domač s klasiki

cōnsuētūdō -inis, f (cōnsuēscere)

1. (stara) navada, običaj, šega: bona, mala Ci., melior Varr., pessuma Q., communis, vulgaris, diuturna Ci., vetus Ter., Ci., T., antiqua Suet., longa, assidua Q., usitata Q. običajno pravo = ius consuetudinis Ci., quadam barbara consuetudine C., c. regia Eutr. običaj (uprava) pod kralji, za kraljev, depravatio consuetudinis S., ut est consuetudo Ci. kakor je običajno, ut fert Gallica c. C., est hoc Gallicae consuetudinis, ut … C., non est meae consuetudinis rationem reddere, qua de causa … Ci., est natura tuus filius, consuetudine discipulus Ci. iz navade, po navadi, consuetudine sua C. po svoji navadi, res in consuetudinem venit Ci. prihaja v navado, postaja običajna, nobis contentio prope in consuetudinem vertit T. nam je prišlo … že skoraj v navado, in consuetudinem vertit, ut consules …, quantum principi debeant, profiteantur Plin. iun.; s subjektnim gen.: c. maiorum, medicorum Ci., est c. Siculorum ceterorumque Graecorum, ut … Ci., c. fori et pristinus mos iudiciorum Ci., c. oculorum Ci. navaden pogled, consuetudine populi Romani C. non esse consuetudinem populi Romani accipere ab hoste armato condicionem C., ut barbarorum fere c. est Hirt.; z objektnim gen.: c. incommodorum, peccandi, scribendi Ci., quod … iam in proverbii consuetudinem venit Ci. je prišlo že v pregovor, abhorrere ab consuetudine communis sensūs Ci. ne skladati se z običajnim mnenjem, illa immanis ac barbara c. hominum immolandorum Ci., eorum dierum consuetudine itineris nostri exercitūs perspectā C. pohodni red, v katerem so naše vojske tiste dni marširale; s praep.: pro (po) mea consuetudine breviter … dixi Ci., praeter consuetudinem proxima nocte vigilarat Ci. mimo svoje navade, dixit plures praeter consuetudinem armatos apparere N. več kakor navadno, praeter consuetudinem ac morem maiorum Suet., si quid contra morem consuetudinemque civilem fecerint Ci., contra consuetudinem Hirt., Sen. ph., supra consuetudinem Cels. preko navade, quae in consuetudine probantur Ci. navadno, ad consuetudinem Graecorum Ci. po navadi, ad nostram consuetudinem N. po naših običajih, ex consuetudine sua C. iz svoje navade, mihi bene facere iam ex (iz) consuetudine in naturam vertit S.

2. occ.
a) način življenja, življenje; abs.: longuinquā malā consuetudine aegrum traducere in meliorem Varr., ad superiorem consuetudinem reverti Ci., imago consuetudinis atque vitae N. življenja in delovanja, Persarum consuetudinem imitari N., deflectere a prisca consuetudine Ph., neque vino neque consuetudine reliqua abstinere Suet.; cotidianae vitae c. Ter., meae pristinae vitae c. Ci., nihil de vitae consuetudine (mutavit) N., c. victūs Ci. ep., C., vivendi Q., male vivendi Lact.; in consuetudinem Alexandrinae vitae licentiaeque venit C. navzel se je razpašnega aleksandrijskega življenja.
b) običaj govorjenja, govorni običaj, navadno govorjenje, izražanje, navadna govorica: c. recta Varr., indocta Ci. brez učene olike, consuetudinem vitiosam ut corruptam purā et incorruptā consuetudine emendare Ci., illud verbum consideratissimum nostrae consuetudinis ARBITROR Ci., in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne ujemalo bi se z našim navadnim izražanjem (z našo navadno govorico), c. saeculi Sen. ph.; c. dicendi Ci., loquendi Varr., Ci., Q., sermonis Ci., Q.; abs.: consuetudini libenter obsequor Ci.; met. določen jezik: c. nostra, Latina, Graeca Col.
c) navadni domnevek, navadno mnenje: ideo (aquilam) armigeram Iovis consuetudo iudicat Plin.
č) družabno občevanje, druženje, družabnost: c. multa et iucunda Ci., cum Metellis erat ei … domesticus usus et c. Ci. je občeval, c. paucorum dierum Ci., quos consuetudine sua sic devinxit, ut … N., c. longuinqua C., legationis C. legatovo občevanje s poveljnikom, superiorum annorum C., nutrimentorum Suet. občevanje v najnežnejših letih; v pl.: nostri amores, mores, consuetudines Pl., amicitiae, consuetudines, vicinitates, clientelae Ci., consuetudines, amicitias, res rationesque iungere cum aliquo Ci., consuetudines victūs non possunt esse cum multis Ci.
d) α) prisrčno občevanje med zakoncema: Octaviae (z Oktavijo) consuetudinem cito aspernari Suet., Agrippinae consuetudine teneri Suet. prisrčno vdan biti Agripini. β) ljubezensko občevanje, razmerje, ljubezen, ljubljenje, večinoma (v slabem pomenu) = sramotno pečanje s kom, s kako žensko, nezakonsko razmerje, priležništvo: eius, parva Ter., huic (libertinae) consuetudo cum Aebutio fuit L., erat ei cum Fulvia, muliere nobili, stupri vetus consuetudo S., desiderium captivae … a consuetudine stupri ortum esse coniectans Cu., turpis dominae consuetudo cum servo, turpis domino cum ancilla Q., consuetudinem habere cum fratris uxore Suet., cum omnibus sororibus suis consuetudinem stupri fecit Suet.

contact [kɔ̃takt] masculin stik, dotik, kontakt; zveza, odnos; médecine bacilonosec

contact de terre stik z zemljo
clef féminin de contact ključ za vžig
fiche féminin de contact vtikalo, vtikač
point masculin de contact dotikališče, stična točka, stikališče
prise féminin de contact navezava stikov
verres masculin pluriel, lentilles féminin pluriel de contact kontaktna očala
arriver, venir au contact priti v, dobiti stik
couper le contact prekiniti stik
entrer en contact avec stopiti v stik z
établir le contact (él) vzpostaviti stik, vključiti, vklopiti
établir le contact avec le sol ozemljiti
être au contact de biti v stiku z
être en contact par radio biti v stiku po radiu
mettre en contact spraviti v stik
él vključiti
perdre le contact avec izgubiti stik z
prendre contact avec začeti stike z
rester en contact avec ostati v stiku z
rompre le contact prekiniti stik, zvezo, militaire odtrgati se

contacto moški spol dotik, stik, kontakt

punto de contacto dotikališče
estar en contacto (con) biti v stiku (z)
entrar en contacto stopiti v stik
poner en contacto spraviti v stik
ponerse en contacto navezati stike z

contado

al contado v gotovini
al contado con cuatro por ciento de descuento proti gotovini s 4% popustom
por de contado predvidoma; gotovo; Am naravno, samo ob sebi umevno
compra al contado takojšnje plačilo ob prejemu blaga
dinero al contado gotovina
pago al contado plačilo v gotovini
venta al contado prodaja proti gotovini
por sus pasos contados korak za korakom
tener los días contados imeti dneve (življenja) štete, biti blizu smrti
en casos contados redko
de contado takoj

contar [-ue-] šteti; iz-, po-, zaračunati; pripovedovati

contar 20 años biti 20 let star
contar con los dedos na prste šteti
contar a uno entre sus amigos koga med svoje prijatelje šteti
contar por a/c smatrati za nekaj
contar por hecha una promesa obljubo za čisto zlato vzeti
contar por verdadero za resnico vzeti
cuénteselo a su tía (a su abuela) to pripovedujte komu drugemu
más de prisa que (se) lo cuento neverjetno hitro
sin contar los gastos izključujoč stroške
volver a contar znova preračunati
¿cuánto cuenta? kakšen je znesek?
a contar desde hoy računano od danes naprej
contar con alg. računati s kom, zanesti se na, ne pozabiti
contar con pocos recursos razpolagati s pičlimi sredstvi
y pare de contar in to je vse!
cuéntase que govori se, da
eso no se cuenta to se ne vračuna; to se ne spodobi

contatto m

1. stik, dotik, kontakt:
essere a contatto (con) biti v stiku (s, z)
venire a contatto (con) stopiti v stik (s, z)

2. pren. stik, zveza:
una persona che ha molti contatti ekst. človek, ki ima številne zveze

3. elektr. kontakt, spoj:
mettere il contatto avto vžgati (motor)