Franja

centēnārius 3 (centēnus) sto vsebujoč, iz sto sestavljen: grex Varr., numerus Varr., Aug., pondera Plin. stoti, ballistae Luc. ap. Non. stofuntni metalni kamni, lapis Vitr. stofuntnik, fistula Vitr., Front. katere pločevina je pred krivino široka 100 palcev, formae Lamp. oblike denarja, vredne po 100 zlatov, rosa Tert. stolistnica, cena Tert., P. F. za 100 asov, centenario contiguus Amm. skoraj 100 let star, centenariam transgredi aetatem Hier. dočakati starost 100 let, infantes centenarii Arn. storoki ali stoglavi, libertus Icti. ki ima 100000 sestercev premoženja. Subst.

1. centēnārium -iī, n (sc. pondus) stot: Isid.

2. centēnāriī -ōrum, m
a) uradniki, ki imajo 100000 sestercev letne plače: Cod. Th.
b) = centuriones: Veg.

centēsimus 3, num. ordinale (centum) stoti Pl., Plin., centesima lux ab interitu Clodii Ci., legis unum et centesimum caput Ci. 101 poglavje; v poljedelstvu o stoternem pridelku: ex eodem semine redire cum centesimo Varr. (o fižolu). Od tod subst. centēsima -ae, f (sc. pars) stotinka, odstotek: quod coactores faciunt in centesima Ci., tributum ex centesima collatum Ci. ep., centesimae vectigal T. enoodstotni davek, centesima rerum venalium T. enoodstotni prodajni davek; pl. centēsimae -ārum, f pomeni odstotek na mesec, torej 12 letno, kar je veljalo za oderuške obresti; cum pecunia esset posita..., binis centesimis faeneratus est Ci. je jemal oderuške obresti po 24 odstotkov, perpetuae c. Ci. ep. obrestne obresti, sanguinolentae c. Sen. ph., minoris centesimis ab aliquo nummûm movere non posse Sen. ph. ne pod 12 odstotki letno.

centim samostalnik
(o valuti) ▸ centime, centimo
Ko sem se nekoč spuščal po stopnicah in se igral s kovancem za pet centimov, sem ga po nesreči izpustil. ▸ Egyszer, amikor a lépcsőn lefele menve egy ötcentes érmével játszottam, az véletlenül kiesett a kezemből.
Gvarani so razdelili na 100 centimov, vendar se zaradi inflacije centimov ne uporablja več. ▸ A guarani váltópénze 100 centimo volt, de az infláció miatt már nem használják.

centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

I. voj.

1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

— II.

1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.

centuriō -āre -āvī -ātum (centuria) (raz)deliti na stotnije, centurije

1. voj.: cum homines palam conscribi centuriarique vidissem Ci., iuventutem c. L., centuriati pedites coniurabant L. po stotnijah, iuventus Romana equis delapsa se ipsam centuriavit Val. Max. se je bojevala po stotnijah, centurijah (konjeniki so bili razdeljeni v dekurije); abs.: centuriat Capuae Ci.; šalj.: eripiam hodie concubinam militi si centuriati bene sunt maniplares mei Pl. če so dobro urejeni, organizirani.

2. v pt. pf. o rim. ljudstvu po Servijevi razdelitvi: comitia centuriata komicijski zbori, na katerih so po centurijah glasovali o volitvah uradnikov, vojni in miru, glavnih zločinih idr.: comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci. ali com. cent. legem tulit consul Ci.; od tod (enalaga): lex centuriata Ci. na centurijski zbor v posvetovanje vzeti zakon.

cepljenj|e² [é] srednji spol (-a …) medicina die Impfung; množično ipd.: die Impfaktion
obvezno cepljenje die Pflichtimpfung, der Impfzwang, die Impfpflicht
zaščitno cepljenje die Schutzimpfung
cepljenje proti črnim kozam die Pockenschutzimpfung/Pockenimpfung
cepljenje proti rdečkam die Rötelimpfung
cepljenje proti tetanusu die Tetanusschutzimpfung
drugo cepljenje (revakcinacija) die Zweitimpfung, die Wiederholungsimpfung/Wiederimpfung, Auffrischungsimpfung
množično cepljenje die Durchimpfung
peroralno cepljenje die Schluckimpfung
prvo cepljenje die Erstimpfung
mesto cepljenja die Impfstelle
nasprotnik cepljenja der Impfgegner
škodljive posledice cepljenja Impfschäden množina
potrdilo o cepljenju der Impfausweis/Impfschein/ das Impfzeugnis, die Impfbescheinugung
zakon o cepljenju das Impfgesetz
varstvo po cepljenju der Impfschutz

Ceramus -ī, f (Κέραμος) Keram, obmorsko mesto v Kariji: Plin. Po mestu poimenovan je sinus Ceramicus (Κεραμεικός in Κεραμικός) Keramski zaliv: Mel., Plin.

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

Cereālis² (Ceriālis), -is, m Cerealis, Cerialis, rim. priimek, poseb.

1. Anicius Cer. Anicij Cerealis, consul designatus, l. 65 po Kr. se je sam usmrtil, ko so ga ovadili Neronu kot udeleženca Pizonove zarote: T.

2. Petilius Cer. Petilij Cerealis, Vespazijanov vojskovodja, ki se je bojeval zoper Klavdija Kivilija: T.

3. Iulius Cer. Julij Cerealis, pesnik, ki je spesnil Gigantomahijo, prijatelj Plinija ml.: Plin. iun., Mart.

ceremonia ženski spol ceremonija, slovesen obred; formalnost; pretirana vljudnost

de ceremonia slovesen
traje de ceremonia slovesna (gala) obleka
por ceremonia le zaradi forme, le za videz
sin ceremonia preprosto, po domače, neženirano

cérémonie [seremɔni] féminin ceremonija; slovesnost, obred; vnanja formalnost

sans cérémonies brez ceremonij, (po) domače
cérémonie d'inauguration otvoritvena slovesnost
habit masculin de cérémonie slovesna, ceremonialna obleka
visite féminin de cérémonie vljudnostni obisk
faire des cérémonies delati ceremonije

ceremony [sériməni] samostalnik
obred, slovesnost; formalnost, uglajenost

to make ceremonies obirati se
master of ceremonies ceremoniar
to stand (up)on biti strogo formalen
without ceremony po domače, neprisiljeno

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cernō -ere, crēvī, crētum (iz *crinō; prim. gr. κρίνω ločim, κρίσις ločitev, κριτός odločen, odbran, κρησέρα gosto sito, lat. crībrum, excrementum)

I. ločiti, odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), presejati, prerešeta(va)ti: aliquid per cribrum Ca. ali in cribris O., aliquid artiore ali tenui cribro Plin.; pesn.: c. aliquid per densa foramina (= per cribrum) O.

— II. pren.

1. razločiti (razločevati), razb(i)rati, videti, zreti, zazna(va)ti; abs.: Ter., O., Lucr. idr., acies ipsa, qua cernimus, quae pupula vocatur Ci., pupillā, qua cernit (oculus) Cels., in amicorum vitis tum cernis acutum (= acute) H. vidiš bistro; z acc.: ut ea cernimus, quae videmus Ci., aliquem (aliquid) oculis cernere Ci., N. idr. na svoje oči, cerno animo acervos civium Ci. zrem v duhu, vidim naprej, exemplum insigne cernitis mutationis rerum humanarum L. imate pred očmi, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti; v pass.: in sole sidera ipsa desinunt cerni Q. niso več vidne, constitit alma Venus nulli cernenda O. nevidna, od tod z grškim dat.: neque cernitur ulli V. ne da bi ga kdo videl; z acc. in odvisnim pt.: cernis terram quasi quibusdam... circumdatam cingulis Ci., migrantes cernas totaque ex urbe ruentes V., simile quiddam facientes aves cernimus Q. Veže se
a) z ACI: Acc. fr., Tit. fr., Varr., Aeneam adfore cernetis V., parmam gladio cavari cernit O., quos... obstinatos ad resistendum concurrisse cernebat Suet.; ACI celo za glag. v pass.: cernebatur novissimos illorum premi C.
b) z odvisnim vprašanjem: cernis, ut (kako) insultent Rutuli? V., cernis, ut luceat aether Q.; occ. upoštevajoč pred očmi imeti, ozirati se na koga ali kaj, upoštevati kaj: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam Ci., exempla adiungerem, nisi, apud quos oratio haberetur, cernerem Ci.

2. duševno razločiti (razločevati), zreti = spoznavati, uvideti, razume(va)ti: ut consuetum facile amorem cerneres Ter., c. virtutem, vitium Ci., mentis acies, qua verum cernitur Ci. Skladi
a) z ACI: V., quom te... mihi amicam esse crevi Pl., nonne cernitis ex uno fonte omnia scelera manare? Ci., cernens nullum locum sibi tutum in Graecia N.
b) z odvisnim vprašanjem: nec pro quibus meritis... tantum ei tribuatur, cernere L., cernis, ut ignavum corrumpant otia corpus O.
c) v pass.: cerni in aliqua re ali samo aliqua re spozna(va)ti se, da(ja)ti se spoznati v čem ali po čem, izkazati se v čem: amicus certus in re incerta cernitur Enn. ap. Ci., hae quidem virtutes cernuntur in agendo Ci., beata vita honestate cernitur Ci.

3. (v prozi nav. decernere) kaj spornega ali dvomljivega odločiti (odločevati), razsoditi (razsojati): iurati cernant Acc. fr., ibi de divinis atque humanis cernitur Pl., priusquam id sors creverit L.; occ.
a) v boju odloč(ev)ati = bojevati se; abs.: armis cum aliquo c. Acc. fr., inter se coiisse viros et cernere ferro V., hi crevere partes bello Sil.; z de: Enn. et Pac. ap. Non., magnis de rebus inter se c. Lucr.; z notranjim obj.: duplicem... c. Martem Tib. boj biti, ferro, non auro vitam (za življenje) cernamus utrique Enn. ap. Ci., fortunam ferro c. Enn. fr.; v pass.: nunc certamen cernitur Pl. se bije boj.
b) določiti (določevati), skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati): quodcumque senatus creverit, agunto ali quotcumque senatus creverit... tot sunto Ci., quibus divis (dat.) creverint (portenta), procuranto Leges ap. ci. quid de Armenia cernerent T.; z inf.: postquam praesidium castris educere crevit Luc. fr., potius germanum amittere crevi quam... Cat.

4. jur. odločiti se kako dediščino sprejeti, nastopiti jo: Varr., Ulp. fr., quam hereditatem iam crevimus Ci., c. hereditatem regni L., hereditatem cernere audireque ali hereditatem audire cernereque Plin. iun., G.; pren.: amorem alicuius erga me cum reliqua hereditate c. Ci. ep., hanc hereditatem paternam maximi ducis filius... solam se crevisse, catenas et carcerem, gloriari potuit Val. Max.

Opomba: Pt. pf. cernitus (presejan): Th. Prisc.; sinkop. pf. crēstī = crēvistī: Char.

cerrado moški spol zaprtje, ograditev, ograja

oler a cerrado dišati po plesnobi

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

certus 3 (cernere) (od)ločen, od tod

1. sklenjen, odločen: quando id certum atque obstinatum est L., opponere turmas... certa est sententia Turno V.; sicer le v zvezi certum est (alicui) z inf. = sklenjeno je: sibi certum esse a iudiciis causisque discedere Ci., certum est igni circumdare muros V., luce aggredi certum est Cu.; v zvezi s sopomenkami: certum est deliberatumque, quae ad causam pertinere arbitror, omnia dicere Ci., certum atque decretum est non dare signum L., z ACI: quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certum est Enn. ap. Ci.; abs.: certumne est tibi? certum Pl.; occ. (enalaga) o osebah odločen, gotov, pripravljen: Aeneas certus... fluctus secabat V., nec sat certa diu, patriis an cederet armis Sil.; z inf.: illa certa mori V. pripravljena umreti, Caesar certus procul urbe degere T., c. fugere Plin. iun.; z gen.: certus fugae Plin. iun.; z gen. gerundii ali gerundivi: certus eundi V., O., c. desciscendi, relinquendae vitae T.

2. določen, odločen, ustanovljen, gotov: certus ac definitus locus Ci., certa dies (rok) Ca., N., V., L., Suet., certam diem observare Ci., fore in armis certo die Ci. na določeni dan, iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci., certus locus, certa lex, certum tribunal, quo hoc reservetur Ci., certo tempore Ci., certo tempore anni Plin., ali subst. certo (sc. tempore) anni T., certum pretium finitumque tempus Suet., vectigal certum, quod stipendiarium dicitur Ci., res omnes certis et propriis vocabulis nominare Ci. s pravimi in značilnimi imeni, certus gradus Ci. odmerjen, po taktu, c. arbores Lucr., sunt certi denique fines H., linguae certa loquentes O. jasno, razločno; od tod occ. o osebah kot poudarjeni quidam = neki: hac lege dari vobis nihil, condonari certis hominibus omnia Ci., tudi v zvezi s quidam: certae quaedam dicendi leges Q.

3. gotov = zanesljiv, pravi, stalen, verodostojen, neizpodbiten
a) o osebah: Pl., Val. Fl., Sil., amicus Enn. ap. Ci., Ci., certum hominem mitteret N., unum ex hominibus certis, ex quibus omnia comperi, reperiebam Ci., c. accusator Ci., auctor N., Sen. tr., Q., T., certis auctoribus comperisse Ci., certissimus auctor V., certus enim promisit Apollo H. nelažni; kot subst. certī -ōrum, m zanesljivi ljudje: certos apud latera collocare S. ap. Serv., certos praeficere N., per litora certos dimittam V.
b) o abstr. in stvareh: Pr., Lucr., Tib. idr., fides H., O., Cu., Val. Fl., Plin. iun., spes Pl., H., O. trdno upanje, spes certissima Ci. ep., c. iudicium N., argumenta, testimonia certiora Ci., signum amoris certissimum Ci., c. receptus C., certiorem capessere fugam L., c. tempestas Ci. ep., ventus Auct. b. Afr., hasta V. ali sagitta H. ki gotovo zadene, manus Q. trdna, stanovitna, certo iactu tela exhaurire T., certissima vectigalia Ci., certis nominibus pecuniam debere Ci. v zavarovanih postavkah; subst. neutr. pl.: certa maris T. varna vožnja po morju.

4. gotov = dognan, očiten, poznan, nedvomen: patre certo nasci Ci. od zakonskega očeta, certior res Ci., intra parietes tuos hostem certissimum habes Ci., certissimus peculatus Ci., deûm certissima proles V., c. ius Q.; subst. neutr. pl.: certa amittimus, dum incerta petimus Pl., de quo dum certa dicam, breviter attendite Ci., incerta pro certis malle S., certa opperiri T. Pogosto neutr. certum (kot adj., subst. in adv.): quid ad haec Quinctius? sane nihil certum Ci., an certius quicquam obici potest? Ci., nihil invenies magis hoc certo certius Pl.; pogosto v reklih: certum est gotovo je, dognano je: Pl., satin' hoc certum est? certum Ter.; z odvisnim vprašanjem: certum est, quid e lege censoria debeant Ci., est certum, quid respondeam Ci., neque... certi quid esset, explorari poterat C., nihil certi est, cuius populi ea classis fuerit L. nič gotovega (trdnega) se ne ve; z ACI: Cu., Ulp. (Dig.); z de: cum de altero intellectu certum est, de altero dubium Q.; certum scire za gotovo (trdno) vedeti (= vedeti, da je kaj gotovo, vedeti kaj gotovega): senem quoad exspectatis vostrum? non certum scio Ter.; z de: Ter., de Oropo opinor, sed certum nescio Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: Ci. ep.; z ACI: Val. Max.; certum habere za gotovo (trdno) vedeti: Ci. ep., S., Q., Suet.; z odvisnim vprašanjem in obenem z de: Ci. ep., z ACI: certum habeo te imprudentiā labi L.; toda pro certo habere aliquid imeti kaj za gotovo; z acc., ACI ali odvisnim vprašanjem: Ci., Matius ap. Ci., L.; v pomenu za gotovo, za trdno tudi v zvezah: certum affirmare z ACI: L.; certum cognoscere: Auct. b. Alx.; certum comperire z ACI: Auct. b. Hisp.; certum inveniri non potest z odvisnim vprašanjem: C.; non certum traditur z odvisnim vprašanjem: L.; certum respondere: Ci.; pro certo scire z odvisnim vprašanjem: L.; pro certo negare aliquid: Ci.; pro certo putare aliquid: Matius in Ci. ep.; pro certo polliceri: pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci.; pro certo affirmare: quis enim rem tam veterem pro certo affirmet? L; pro certo dicere: nihil, quod pro certo dicere audeam Ci., nec enim hunc ipsum mundum pro certo rotundum esse dicitis Ci.; pro certo ponere aliquid: L.; pro certo creditur z NCI: pro certo creditur (Catilina)... vacuam domum scelestis nuptiis fecisse S.; pro certo esse: Q.; ad certum redigere na gotovo postaviti: si id ante dubium fuerit, legatorum... verba ad certum redegisse L., donec ad certum redigatur, vanusne hic timor noster fuerit an verus; certum ali certius facere alicui aliquid ali z odvisnim vprašanjem: razbistriti, pojasniti (pojasnjevati) komu kaj: Pl.; certum, adv. za gotovo, za trdno, zares: nondum enim certum constituerat Ci., quod mi obsit clare certumque locuto H., c. vigilans H. zares bdeč.

5. enalaga (o osebah) dobro vedoč, obveščen, prepričan o čem, v svesti si česa: num quid nunc es certior? Pl., certus incerta pericula lustret? O., hoc tamen ipso debueram scripto certior esse tuo O., certo certior contendit ad... domum Ap.; z objektnim gen.: certus consilii Sen. ph., T., eventūs, exitii, spei T., damnationis Suet.; z de: c. de sua genitura Suet.; z ACI: Gell., certi sumus perisse omnia Ci. ep.; od tod certiorem esse ex aliquo obveščen, uverjen biti po kom: quanta sit... Caesaris ira,... ex me certior esse potes O. moreš na meni spoznati; tako tudi: fac me, ut sim certus, an recte... Gell.; pesn. certum facere aliquem obvestiti (obveščati) koga o čem, naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati) komu kaj: Pl., V., O.; z gen.: consilii sui O.; z odvisnim vprašanjem: face me certum, quid tibi sit Pl.; v klas. prozi le komp. certiōrem facere aliquem (v enakih pomenih), pass. certiōrem fierī: Pl, Ter., cum certum sciam faciam te paulo ante certiorem Ci. ep., praefectos certiores necessitatis suae fecit Cu.; z de: nos de Pilia et Aticca certiores faciet Ci. ep., de Germanorum discessu per exploratores certiores facti C.; z ACI: certiorem te faciunt P. Africanum Karthagine deleta simulacrum Dianae maioribus suis restituisse Ci., Haedui... Caesarem certiorem faciunt sese... non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., per litteras certior factus provinciam Numidiam Mario datam S., litteris eum certiorem feci id agi, ut... N.; z odvisnim vprašanjem: eos Verres certiores facit, quid opus esset Ci., a quo factus Vibullius certior, quae res in Piceno gererentur C.; s finalnim stavkom: milites certiores facit, paulisper intermitterent proelium C. naroči vojakom, naj prekinejo bitko. — Od tod

I. adv. certē

1. gotovo, resnično, zares, nedvomno, brez dvoma: Pl., Ter., V., Cat., certe scio Ci. gotovo vem = gotovo je, da vem, si enim scit, certe illud eveniet, sin certe eveniet, nulla fortuna est Ci., addit haec, quae c. vera sunt Ci., certius explorare L., si reperire vocas amittere certius O.

2. (pritrjevalno) gotovo, v resnici, res: si licuit, sicuti c. licuit Ci., feciset c., si sine dedecore potuisset Ci., Apollinis signum ablatum c. non oportuit Ci. je bilo zares nepotrebno.

3. (v odgovorih) da, gotovo, zares, seveda, kajpada: vis in foro versata est? certe Ci., quid enim diceres? damnatum? certe non! Ci. num quisnam est vestrum? certe nemo! Ci.

4. (včasih omejevalno) saj vendar, vsaj, pač: speravi, etiam si honos noster vobis vilior fuisset, salutem c. caram futuram Ci., dies vere natalis aut c. salutaris C., tuae coniugis, bonae feminae, locupletis quidem c. pater Ci., difficile est de omnibus confirmare, sed tamen est c., quod respondeam Ci., c. ego S.

— II. adv. neutr. sg. certō (za)gotovo, nedvomno: certo comperi Ter., nihil ita exspectare quasi c. futurum Ci., certo certius nosse virum Eccl.; v potrjevalnih odgovorih: liberum ego te iussi abire? certo Pl. gotovo da; večinoma v reklu certō sciō za gotovo vem, za trdno vem: Pl., Ter., Ci., S. (prim. certe scio).

cervārius 3 (cervus) jelenji: venenum Plin. strupeni sok neke rastl., s katerim so mazali puščice, lupus c. Plin. jelenji volk = ris (po drugih šakal).

cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
se creuser la cervelle glavo si beliti
se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi