Franja

ἀντιάω (ἀντί) [tudi ἀντιόω, praes. pt. ἀντιόων, inf. ἀντιάαν] 1. grem, stopim, pridem nasproti, napadam τινός, srečam se z τινί, zadenem ob, ὁ ἀντιάσας kateri si bodi. 2. deležen sem (postanem) česa, sprejmem ἱερῶν, delim λέχος. 3. med. udeležim se česa γάμου.

ἀντι-παράγω peljem vojsko proti sovražniku, korakam nasproti ob sovražni vojski, poleg, mimo sovražne vojske.

ἀντι-παραπλέω plovem (ladjam), jadram ob obrežju proti sovražnikom.

ἀντι-πάρειμι pomikam se ob strani, ki je nasproti sovražniku, grem proti sovražniku τινί.

ἀντι-παρεξάγω 1. trans. odpeljem vojsko (ob čem, mimo česa) proti komu. 2. intr. odrinem, vzdignem se z vojsko proti komu.

ἀντι-παριππεύω jaham ob vojski nasproti sovražniku.

ἄντομαι d. m. (ἄντα) ep. poet. 1. grem nasproti, srečavam, zadevam ob kaj; ὅθι διπλόος ἤντετο θώρηξ kjer se stikata θώρηξ in ζῶμα. 2. ponižno prosim, izprosim, ὑπέρ τινος za koga.

ἀπελεγμός, ὁ graja, zaničevanje, preziranje, εἰς ἀπελεγμὸν ἐλθεῖν priti ob veljavo NT.

ἀπο-γυιόω (γυῖον) ep. oslabim (-iti), pripravljam ob moč.

ἀπ-όλλῡμι, ἀπ-ολλύω [fut. ἀπολῶ, aor. ἀπώλεσα, pf. ἀπολώλεκα, plpf. ἀπωλωλέκειν, ion. praes. 3 pl. ἀπολλῦσι, fut. ἀπολέω; NT ἀπολέσω, aor. ep. ἀπόλεσσα – med. fut. ἀπολοῦμαι, aor. ἀπωλόμην, pl. 2 act. ἀπόλωλα, plpf. ἀπωλώλειν; aor. ep. ἀπόλοντο, opt. ἀπολοίατο, iter. ἀπολέσκετο] 1. act. a) pogubljam, uničujem, ubijam, (raz)rušim, οἱ ἀπολλύντες morilci; b) izgubljam, pridem ob kaj, ὑπό τινος po kom. 2. med. a) propadam, poginjam, umiram, žalostim se; b) izgubljam se, izginjam ὕδωρ; ἀπόλωλα po meni je.

ἀπο-σφάλλω 1. act. ep. odvračam (zavajam) s pravega pota, zanašam; πόνου pokazim (pripravim koga ob) trud. 2. pass. zgrešim kaj, izpodleti mi kaj; izpodrsne se mi, τινός motim se v čem.

ἀράσσω [fut. ἀράξω, aor. act. ἤραξα, pass. ἠράχθην] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) τί, τινί; ὀνείδεσι obsipam z; vržem ob πρὸς τὰς πέτρας. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.

Ἀρίσβη, ἡ mesto v Trojadi ob Helespontu.

Ἀρχέλαος, ὁ 1. spartanski kralj ob Likurgovem času. 2. makedonski kralj (414-399).

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

αὔριον, αὖρι [Et. iz αὐσρ-, gl. ἕως] adv. jutri, kmalu, ἡ αὔριον jutrajšnji dan, ἐπὶ τὴν αὔριον drugi dan NT, εἰς αὔριον do (na) jutri, αὔριον τηνικάδε jutri ob tem času; σήμερον καὶ αὔριον danes in jutri NT; τὸν αὔριον χρόνον od danes do jutri.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

Ἀφέται, αἱ (Ἀφεταί) kraj ob zalivu Magnezije.

Ἀχιλλεύς, ep. Ἀχιλεύς, έως, ep. ῆος sin Peleja in Tetide, vodja Mirmidoncev. – adi. Ἀχίλλειος δρόμος polotok ob izlivu Boristena.

Βισάνθη, ἡ mesto v Trakiji ob Propontidi.