Franja

éluder [elüde] verbe transitif spretno se izogniti, obiti; vieilli (pre)varati

éluder une difficulté, la loi izogniti se težkoči (ne je rešiti), obiti zakon

élyséen, ne [elizeɛ̃, ɛn] adjectif elizejski

embalaža samostalnik
1. (material za shranjevanje) ▸ csomagolás, csomagolóanyag, göngyöleg, kiszerelésPovezane iztočnice: jajčna embalaža

2. (zunanja podoba) ▸ külcsín, külsőség, csomagolásNeki kritik je zapisal, da je bil koncert samo embalaža brez prave vsebine. ▸ Egy kritikus azt írta a koncertről, hogy csak tartalom nélküli üres csomagolás volt.
Da bi bil film dobro blago za prodajo, mora imeti nekakšno vsebino in ni ga dovolj samo zaviti v lepo embalažo. ▸ Ahhoz, hogy jól el lehessen adni a filmet, tartalmasnak kell lennie, nem elendő csak a szép csomagolás.
Lili zgolj lepi moški ne zanimajo, saj ima raje kvalitetno vsebino kot lepo embalažo. ▸ Lilit nem érdeklik a csupán szép férfiak, mivel a belbecset részesíti előnyben a külcsínnel szemben.

embaláža packaging; wrapping; packing; package; packing material; wrappage

embaláža se ne sprejema nazaj empties not taken back; (zaboji) boxing
blago za embalážo packed goods pl

embargante

no embargante (eso) ne glede na to

embarrancar [c/qu] obtičati (v močvirju); pomorstvo nasesti

embarrancarse obtičati, ne naprej priti

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embarrassé, e [-se] adjectif ki je v stiski, v zadregi, v škripcih; zbegan, zmeden; neodločen; pokvarjen (želodec)

il est embarrassé pour répondre ne ve, kaj bi odgovoril
être embarrassé de sa personne, de ses mouvements biti neroden, neokreten

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

embellir [ɑ̃bɛlir] verbe transitif o-, polepšati, figuré idealizirati; verbe intransitif postati lepši, polepšati se

vous embellissez la situation vi olepšavate položaj
cela ne fait que croître et embellir to postaja vedno lepše (ironično) vedno slabše

embêter [ɑ̃bɛte] verbe transitif, familier delati sitnosti, težave; povzročati neprijetnosti (quelqu'un komu); dolgočasiti; jeziti

s'embêter dolgočasiti se, preganjati dolgčas
ça m'embête rudement to me pošteno jezi, (familier) tega mi je že čez glavo dovolj
ne l'embête pas! daj mu mir!
cet élève embête ses voisins ta učenec nagaja svojim sosedom
ça m'embête de rester ici, qu'il parte demain jezi me, da ostanem tu, da on jutri odpotuje
il ne s'embête pas ni, da bi ga pomiloval

embrasser [ɑ̃brase] verbe transitif obje(ma)ti; poljubiti; zaje(ma)ti, obsegati, vsebovati; izbrati; sprejeti

s'embrasser objeti se, poljubiti se
embrasser quelqu'un sur la bouche, sur le front poljubiti koga na usta, na čelo
embrasser la cause de quelqu'un pridružiti se komu, potegniti s kom
embrasser du regard zaobjeti s pogledom
embrasser un métier izbrati si poklic
nos recherches embrassent un domaine très large naše raziskovanje zajema zelo široko področje
qui trop embrasse mal étreint (proverbe) kdor preveč objame, ničesar ne zajame

ēminentia -ae, f (ēminēre)

1. pomol, vzpetina, izrastek: Plin., Ap.

2. pren.
a) odličnost: Gell., non habent ullam eminentiam Ci. telesno se ne odlikujejo.
b) visokost (starosti): Vulg.
c) occ. (slikarsko): quam multa vident pictores in umbra et in eminentia Ci. v senčnih in v svetlobnih delih (partijah).

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

emocionar ganiti; vznemiriti

no me emociona to me ne vznemirja
emocionarse ganjen postati

empêcher [ɑ̃pɛše] verbe transitif ovirati, preprečiti; upreti se (quelque chose čemu)

s'empêcher de (rire) vzdržati se, zadržati se (smeha)
empêcher quelqu'un de travailler preprečiti komu delo, da bi delal
empêcher le progrès de la maladie zaustaviti napredovanje bolezni
la grippe m'a empêché de partir gripa mi je preprečila odhod
il a dû se soumettre, n'empêche qu'il avait raison moral se je ukloniti, pa vendar je imel prav
(familier) n'empêche to ni noben razlog (proti)
je ne puis m'empêcher de rire ne morem si kaj, da se ne bi smejal

empeciente

no empeciente ne glede na to

empire [ɑ̃pir] masculin cesarstvo; oblast, moč, vpliv

pas pour un empire za nična svetu ne
l'Empire japonais japonsko cesarstvo
empire des mers gospostvo nad morji
empire sur soi-même oblast nad samim seboj, samoobvladanje
mobilier masculin Empire pohištvo v modi za časa Napoleona I.
style masculin Empire stil prvega cesarstva (Napoleon I.)
le premier Empire, le second Empire vladanje Napoleona I., Napoleona III.
agir sous l'empire des circonstances, de la nécessité ravnati pod pritiskom okoliščin, nujnosti
être sous l'empire de quelqu'un biti pod vplivom kake osebe

empleado

le está bien empleado prav se mu je zgodilo
dar a. por bien empleado ne obžalovati svojih korakov

empty¹ [ém(p)ti] pridevnik (emptily prislov)
prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel
pogovorno lačen, trezen

to feel empty biti lačen
to be empty of s.th. ne imeti česa
empty weight lastna teža
on an empty stomach na prazen želodec, tešč