Franja

păţí -ésc vt./vi.

1. doživljati, doživeti

2. utrpeti, pretrpeti

3.
□ a o păţi priti v kašo, zaplesti se (v kaj neprijetnega)

pátina pátina f

prevleči s patino dar pátina (kaj a a/c)

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patrō¹ -āre -āvī -ātum „uspešno kaj prijeti (v roke vzeti)“, od tod storiti, narediti do konca, (do)končati, dovršiti, izvršiti, izvesti, dognati: Ca., Lucr., Eutr. idr., maluit patrati quam incepti facinoris reus esse T., cuncta, pessimum facinus S., promissa Ci., bellum S., T., Q., Vell., Fl., pacem L. skleniti, iusiurandum L. skleniti z(a)vezo s prisego (in drugimi obredi); od tod pater patratus L., Serv. (= patrātor izvršitelj, izvršnik) z(a)vezni oče, z(a)vezni svečenik, predstojnik fecijalov, ki je ob slovesnih obredih sklepal z(a)veze; v obscenem pomenu patrare (sc. coitum) spolno občevati, doseči spolni vrhunec: Porph., patrans ocellus Pers. pohotne oči.

pauperō -āre -āvī -ātum (pauper) (o)siromašiti, ubogega (revnega) narediti (delati) koga: Varr. ap. Non., boni me viri pauperant, improbi augent Pl., nam quid ego feci ted advorsum aut meum patrem, quem pauperetis ambo vestris sumptibus? Tit. fr., damna mutans fraudibus se ditat et me pauperat Aus., defectio civium pauperatorum Sid.; metaf. pauperare aliquem aliqua re spraviti (spravljati) koga ob kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj: quam ego tantā pauperavi per dolum pecuniā Pl. fr., quae probast … pro virtute ut veneat, quae inprobast, pro mercis vitio dominum pretio pauperet Pl., eripiet quivis oculos citius mihi quam te contemptum cassā nuce pauperet H.

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

pázduha aisselle ženski spol , région ženski spol axillaire

nesti kaj pod pazduho porter quelque chose sous le bras
peljati, voditi koga pod pazduho donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
pod pazduho se držati aller bras dessus bras dessous
izpod pazduhe jemati (improvizirati) improviser

pazzo

A) agg.

1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen

2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme

B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pečát seal; (za podpis) signet; (žig) stamp; (štampiljka) rubber stamp

tajni (zasebni) kraljev pečát privy signet
veliki državni pečát lorda kanclerja VB the Great Seal
mali državni pečát VB the Privy Seal
čuvar (državnega) pečáta Lord Privy Seal
dati, pritisniti pečát na to set the seal on, to signet (na kaj something)
dati romanu pečát dobe to give a novel the character (ali the stamp) of the period
to je zame knjiga s sedmimi pečáti (figurativno) it is a sealed book for me
nositi pečát resnice to bear the stamp of truth
pod pečátom molčečnosti under the seal of secrecy
pod spovednim pečátom under the seal of the confessional

pečát sceau moški spol , cachet moški spol , estampille ženski spol ; (poštni) timbre moški spol ; (sodnijski) scellé moški spol ; figurativno empreinte ženski spol , marque ženski spol

pečat sramote (figurativno) flétrissure ženski spol, stigmate moški spol
državni pečat sceau de l'État
poštni pečat (žig) cachet (d'oblitération) de la poste, timbre de la poste
pritisniti pečat na akt sceller un acte
pritisniti pečat na kaj apposer (ali mettre) le sceau sur quelque chose, sceller quelque chose
pritisniti svoj pečat na kaj (figurativno) marquer de son empreinte
sneti, odstraniti pečate lever les scellés
zlomiti pečat (odpečatiti) briser le sceau
čuvar državnega pečata (v Franciji) Garde moški spol des Sceaux
pod pečatom molčečnosti (tajnosti) sous le sceau du secret

pêči (pêčem)

A) imperf.

1. cuocere, arrostire; friggere:
peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
peči meso arrostire la carne
peči na ražnju arrostire allo spiedo
peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

2. scottare, bruciare, abbrustolire

3. bruciare, ardere, pizzicare:
kopriva peče l'ortica brucia
oči me pečejo mi bruciano gli occhi
zgaga me peče ho bruciore di stomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

1. arrostire, stare al sole

2. gastr. cuocere;
pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno

pèći pèčēm oni pèkū, pèci, pècijāh -āše in pèčāh -āše, pèkoh pȅče, pȅkao pèkla, pèčen -èna -o, dol. pèčenī -ā
I.
1. peči: peći kruh, hljeb, hleb, meso, krompir, krumpir; pèčeō meso; meso je pečèno; neće ti pečene ševe padati iz neba; istiha, (na laganoj, tihoj vatri) peći koga počasi pripravljati koga na kaj
2. žgati: peći ciglu, opeku, kreč, vapno; rana peče
3. kuhati: peći rakiju, kavu
4. peči: peče me u guši
5. pripekati: sunce peče
II. peći se
1. peči se: kruh se peče u peći
2. ekspr. cvreti se: ja se volim i u paklu peći nego biti žena onome odljudu; ti se peci kako znaš znajdi se, kakor veš in znaš

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pēggio

A) avv.

1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

2. slabše, manj jasno, manj razločno

3. manj

B) agg. invar.

1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan

pellicula -ae, f (demin. k pellis) kožica: caprina Plin., stravit pelliculis haedinis lectulos Ci. s kozin(ic)ami; occ. (o človeški koži)

1. šalj.: pelliculam curare H. (sicer cutem curare H.) skrbeti za svojo kožo, privoščiti si kaj, te memento nunc in pelliculā tenere tuā Mart. „ostani v svoji koži“, „ostani pri svojem kopitu“ = drži se svojega stanu, non contineri ali se continere intra pelliculam suam Porph. „ne osta(ja)ti pri svojem kopitu (v svoji koži)“ = ne držati se svojega stanu, pelliculam veterem retines Pers. držiš se starih šeg.

2. kožica na moškem spolovilu, prepucij: Iudaei, qui sine pelliculā sunt Iuv., pelliculam recīdere Porph.

3. meton. = scortum: in Atellanis licet animadvertere rusticos dicere se adduxisse pro scorto pelliculam Fragmentum ap. Varr.

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

pelo m

1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž

3. puh

4. krzno

5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode

6. (tenka) razpoka

7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar

penalty [pénəlti] samostalnik
kazen, globa, penale

šport penalty area kazenski prostor
šport penalty kick kazenski strel (nogomet)
the extreme penalty smrtna kazen
to pay (ali bear) the penalty of pokoriti se za kaj
under (ali on) penalty of pod kaznijo