Franja

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

carreau de mine rudniško odlagališče
carreau de vitre šipa
à carreaux kariran, kockast
papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
coucher sur le carreau na tleh spati
se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
regarder aux carreaux gledati skoz okno
tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen

carriage [kɛ́əridž] samostalnik
nošenje, prenos; dovoz; voznina; voz, kočija, vagon; lafeta; šasija; vedenje, drža; izvršitev, izpolnitev

bill of carriage tovorni list
carriage and pair dvovprežna kočija
carriage and four četverovprežna kočija
to change carriages presesti
carriage paid (ali free) franko

carry² [kǽri]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; s seboj vzeti, peljati, prevažati; donašati, obroditi; doseči; podpirati, pospeševati; zmagati; zaslediti; izglasovati, sprejeti

2. neprehodni glagol
segati; aportirati, nesti
sleng nadaljevati

to carry all before one imeti velik uspeh, biti zelo priljubljen, premagati vse zapreke
to carry coals to Newcastle zaman se truditi, vodo v morje nositi
to carry the day zmagati
to carry the House navdušiti, zase pridobiti parlament
to carry into effect izvršiti
to carry o.s. vesti, obnašati se
to carry one's point uveljaviti svoj nazor
to carry a thing too far iti predaleč, pretiravati
to carry things (off) with a high hand domišljavo se vesti
to carry too many guns biti premočen nasprotnik
to carry weight biti vpliven, narediti vtis
to carry in stock imeti na zalogi
to carry a town z naskokom zavzeti mesto
to fetch and carry prinesti, aportirati; biti pokoren, vršiti podrejeno službo
to carry hearers (ali audience) with one navdušiti poslušalce
carried unanimously soglasno sprejeto

cart¹ [ka:t] samostalnik
ciza, dvokolnica, voz

to put (ali set) the cart before the horse delati v nasprotnem vrstnem redu
to be (put) in the cart biti v neprilikah, težavah

carta ženski spol pismo, pisanje; obvestilo, sporočilo; objava, razglas; odredba; patent; zemljevid; igralna karta

carta abierta javno pismo; kraljeva odredba
carta amorosa, carta de amor ljubezensko pismo
carta blanca polna oblast, pooblastilo; popolna svoboda
carta certificada priporočeno pismo
carta circular okrožnica
carta comercial trgovsko pismo
carta credencial poverilnica
carta de crédito kreditno pismo
carta devuelta nevročljivo (nedostavljivo) pismo
carta de emplazamiento (sodni) poziv
carta de favor priporočilno pismo
carta de felicitación pismene čestitke
carta (no) franqueada (ne)frankirano pismo
carta de gracias zahvalno pismo
carta marina pomorski zemljevid
carta misiva poslanica
carta monitoria pismeni opomin
carta muda nemi zemljevid
carta mural stenski zemljevid
carta de naturaleza izkaz o naturalizaciji
tomar carta de naturaleza naturalizirati se
carta orden pismen ukaz, naročilo
carta particular zasebno pismo
carta pastoral pastirsko pismo
carta de pésame sožalno pismo
carta petitoria prošnja
carta de porte tovorni list
carta privada zasebno pismo
carta de recomendación priporočilno pismo
carta tarjeta zalepka
carta urgente ekspresno pismo
carta con valores (declarados) denarno pismo
a carta cabal popolnoma
hombre (honrado) a carta cabal poštenjak
comer a la carta jesti po jedilnem listu
dar carta blanca komu proste roke pustiti
echar una carta al correo oddati pismo na pošti; opraviti svojo potrebo
jugar la última carta vreči zadnjo karto, izigrati zadnji adut
pecar por carta de más o de menos narediti preveč ali premalo dobrega
no saber a qué carta quedarse biti neodločen
no ver carta imeti slabe karte
carta canta dokumenti govore
cartas pl igralne karte
jugar a cartas vistas z odprtimi kartami igrati
no tener cartas (en) nobenega posla ne imeti (z)

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

cartibum -ī, n in demin. cartibulum -ī, n enonožna okrogla ali štirioglata kamnita miza oz. mizica, na katero so postavljali posode v kompluviju: Varr.

cart off (ali away)
odstraniti, odpeljati
sleng z lahkoto zmagati

cartwheel [ká:t(h)wi:l] samostalnik
vozno kolo
sleng velik novec
množina (bočni) kozolci

to turn (ali throw) cartwheels prevračati kozolce (bočno)

casement [kéismənt] samostalnik
oknica

casement window okno z dvema oknicama ali več
casement cloth platneni zastor

caser [kaze] verbe transitif spraviti (kamor treba), namestiti

caser du linge spraviti perilo (v predale omare)
caser quelqu'un dans un emploi komu službo poiskati
(familier) caser quelqu'un priskrbeti komu službo, (dobro) omožiti ali oženiti koga
caser quelque chose dans sa tête v glavo si spraviti, zapomniti si
être casé biti preskrbljen
il a casé sa fille dans une riche famille svojo hčer je omožil v bogato družino
elle a trouvé à se caser prišla je do moža, omožila se je
tous ses enfants sont bien casés vsi njegovi otroci so dobro preskrbljeni
se caser namestiti se, najti si sobo, prostor (dans un autobus v avtobusu)

cash¹ [kæš] samostalnik
gotovina, denar

balance of cash gotovina v blagajni
hard cash kovanci
to be in cash imeti denar
ready cash gotovina
loose cash drobiž
to run out of cash potrošiti ves denar
short (ali out) of cash brez denarja
cash payment plačilo v gotovini
cash down denar na roko; obračunavanje v gotovini
cash on delivery (C.O.D.) povzetje

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

caso m

1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera

2. jezik sklon

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Cassiopē¹ -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, Kefejeva žena in Andromedina mati, pozneje ozvezdje na nebu (Kasiopeja): O., Pr., Hyg. — Soobl. Cassiepīa (Ci. poet.) ali Cassiepe͡ia (Hyg.) -ae, f (Κασσιέπεια) Kasiepija, Kasiepeja.

cassis² -is (v sg. le acc. in abl.), m, večinoma v pl. cassēs -ium, m (prim. calēna)

1. (lovska) mreža: Tib., Sen. tr., Mart., casses ponere O. ali imponere Pr. mreže nastavljati; pren.: mreža, zanka, past, zaseda: viso casse resistet amans O., casses tendere alicui Tib.

2. occ. pajkova mreža, pajčevina: Mart., Arn., in foribus suspendit aranea casses V.