Franja

incommunicado [inkəmju:niká:dou] pridevnik
izoliran, odrezan od ljudi, osamljen
pravno v samici

to keep incommunicado osamiti zapornika

incomunicado zunaj prometnih zvez; v (celici) samici

in-conciliō -āre -āvī

1. z zvijačami, s spletkami (zvodništvom) zapeljati, (v nesrečo) zvoditi (speljati): Pl. (večkrat).

2. sleparsko v svoje roke spraviti: copias omnes meas (vse moje bogastvo): Pl.

in-cōnfūsus 3 (in [priv.], cōnfundere) nezmeden, nezblojen, nezbegan, ki ni v zadregi: Sen. ph., Cl.

in-cōnspicuus 3 neviden, ne bijoč v oči, neopazen, neznaten: Fl.

in-continēns -entis, adv. incontinenter

1. ki se ne drži v pravih mejah, nevzdržen, nezmeren, z malim nezadovoljen, neskromen: Pl., Ambr., Cels., manus H. predrzna, i. Tityos H. pohoten, nihil incontinenter facere Ci.; z gen.: i. sui Sen. ph.

2. ne obdržujoč, ne zadržujoč v (pri) sebi: uterus Plin.

incontrare

A) v. tr. (pres. incontro)

1. srečati, srečevati

2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica

3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

1.
incontrarsi in naleteti na

2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

3. (confluire) stekati, združiti se

4. srečati, srečevati se

5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase

in-coquō -ere -coxī -coctum

1. v (na, ob) čem skuhati, vkuhati, zakuhati: Plin., Cels., Gell., viperinus cruor his herbis incoctus H., illic sucos incoquit O., radices incoque Baccho V. zakuhaj v vinu.

2. occ.
a) skuhati v čem = pomočiti v kaj, pobarvati: Sil., vellera Tyrios incocta rubores V. škrlatnordeče pobarvan; metaf.: incoctum generoso pectus honesto Pr. razžarjeno, navdano; tako tudi: quos autem plena iustitia … incoxerit Lact.
b) (kovino) variti ob čem = (s kovino) prevleči: album (plumbum) aereis operibus Plin. pokositriti, argentum Plin. posrebriti.

3. (pre)kuhati (o)peči, prepeči, ožgati: Lucan., Lact., tertia (Furia) fumantes incoquet igne genas O., fructus non admodum sole incocti Gell.; od tod pesn.: incocti corpora Mauri Sil. ožgani, počrneli.

4. s kuhanjem zgostiti, vkuhati: ladani sucum incoqui sole Plin.

in-cōram, adv.

1. z gen. vpričo, v navzočnosti: omnium, sui Ap.

2. occ. javno: Ap.

incorporación ženski spol pridružitev, združitev, inkorporacija, sprejem v družbo

incorporación a filas sprejem v vojsko, nastop vojaške službe

incorporar pridružiti, združiti z; sprejeti v družbo; v vojsko sprejeti

incorporar a (con, en) pridružiti, sprejeti (v)
incorporarse pridružiti se, priključiti se; telo zravnati
incorporarse a (las) filas v vojsko stopiti

incorporer [-re] verbe transitif pri-, v-ključiti v svoj sestav, priklopiti, inkorporirati, inte-grirati; uvrstiti (rekrute v polk)

incorporer de l'huile à (ali: avec) la cire zmešati olje z voskom
incorporer dans une commune inkorporirati v občino
s'incorporer pridružiti se, vključiti se
s'incorporer à un groupe vključiti se v skupino

încredinţá -éz vt./vr.

1. zaupati, izročiti v varstvo

2. zanesti se

in-crēscō -ere -crēvī

1. (vz)rasti na ali v čem: Plin., cuti squamas increscere sentit O., gravis increvit mutatis insula membris O.

2. (vz)rasti, narasti: (ferrea seges) iaculis increvit acutis V. je zrastla (pognala) v ostrih puščicah = v bodičastih ali šiljastih vejah, v bodeče veje. 3. metaf. narasti, dvigniti (dvigati) se, (po)večati se: increscunt flumina O., aequora ventis O., increscit certamen L. postaja hujši, ira V., dolor O. še hujša, se povečuje, narašča, increscens audacia L.; occ. kot ret. t. t. stopnjevati se: Q.; prim. incrēmentum.

incrodarsi v. rifl. (pres. mi incrōdo) alpin. (arrocciarsi) obtičati v steni

incubare v. tr. (pres. incubo) držati v inkubaciji

in-cubō¹ -āre -uī -itum, redko -āvī -ātum

1. ležati na čem, v čem: Iust., Sen. ph., Sen. tr. idr., i. pulvino, utribus Cu., stramentis H., cortici L.; pesn.: humero levis incubat hasta O., ponto (mari Cu.) nox incubat V., caelum, quod incubat urbi Val. Fl., aër, qui desuper incubat Tert., i. ferro Sen. tr. nasaditi se na meč; z abl.: ut Phegeus aper cupressifero Erymantho incubet O. kako leži (mrtev) na … (zev po gr. zgledu κυπαρισσοφόρῳ Ἐρυμάνϑῳ); z acc.: i. folles Ap.

2. occ.
a) ležati (spati) v svetišču (da pridejo preroške sanje): i. Iovi Pl. v Jupitrovem svetišču, rex oracula Fauni adit … pellibus incubuit stratis somnosque petivit V., i. in fano Pl., Ci., tumulis i. Mel.
b) (o ptičih) valiti: Mel., Suet., nidis i. O., gallinae ovis incubant Col., ova i. Varr., Petr. (pass.: ova incubita Plin.); abs.: incubandi cupiditas Col.

3. metaf.
a) (po starem mitu o zmaju, ki čuva zaklad) na denarju ležati, skrbno varovati (čuvati) ga: Mart., Q., Sen. ph.; glede na ta mit prim.: vulpes … pervenit ad draconis speluncam intimam, custodiebat qui thesauros abditos Ph.; od tod: ille pecuniae spe iam atque animo incubabat Ci., auro defosso, divitiis i. V., publicis thesauris L.
b) (s podobo valjenja): nad čim tičati (ždeti), posvetiti ali vdati se čemu, skrbeti za kaj, potezati, potegovati se za kaj: dolori suo libenter haerere et i. Sen. ph., pro salute patriae i. Val. Max.
c) nezakonito posedati, — v posesti imeti: rei alienae i. pozni Icti.
č) neprestano groziti komu, oblegati: Trebiam … prae se pectore agit spumantique incubat alveo Sil., armento i. Sen. tr., incubans Italiae Fl.; abs.: i. in ipsis urbis faucibus Fl.
d) muditi se, bivati (kje): rure Pl., tabernulam, lucos consitos Ap.
e) (o krajih): ležati ob čem, mejiti s čim: iugum incubans mari Plin.

inculcar [c/qu] zabičati, v glavo vbiti, dopovedati

inculcarse en trdovratno vztrajati pri

inculcare v. tr. (pres. inculco) zabičati; vtepsti, vtepati v glavo

in-culcō -āre -āvī -ātum (in, calcāre)

1. s teptanjem utrditi, steptati, zatepsti: Gell., area subiectis paleis inculcetur Col.

2. v kaj zabiti, zatlačiti, zmašiti: Arn., pannos Col., lanam morsibus caninis Plin. v rano, ki jo je zadal pes.

3. metaf.
a) (v govor) vriniti, vtakniti, vkrpati, vstaviti: Graeca verba inculcantes inridemus Ci., ἀρχέτυπον crebris locis inculcatum Ci. ep. z mnogimi (vrinjenimi) dostavki obogateni izvirnik.
b) (osebi ali stvari) vriniti (vrivati), vsiliti (vsiljevati), vtisniti: Sen. ph., qui (Graeci) se inculcant auribus nostris Ci., quod erat illi nonnullorum artificiis inculcatum Ci. ep.
c) poseb. (v dušo, spomin) vtisniti, (v glavo) vtepsti, — vbiti, zabičati: aliquid memoriae iudicis i. Q., tradatur vel etiam inculcetur Ci., vos non modo oculis imagines, sed etiam animis inculcastis Ci.; s finalnim stavkom: inculcastine, ut Pisonem nominaret? Ci.; z ACI: inculcatum est Metello … , te aratores evertisse Timarchidis ep. ap. Ci. — Od tod adv. komp. inculcātius (iz pt. pf. inculcatus) nujno, živo, krepko, s poudarkom: i. commendare Aug.