Franja

thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. — Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.

thȳmiāmatērium -iī, n (thȳmiāma) kadilnik, kadilnica: Vulg., Ambr. — Enako tudi thȳmiātērium -iī, n (gr. ϑυμιατήριον): Vulg.

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

tifus samostalnik
(bolezen) ▸ tífuszTudi jaz sem dobila tifus takoj po vojni in izgubila vse lase. ▸ Én is tífuszos lettem közvetlenül a háború után, és kihullott az összes hajam.
Povezane iztočnice: pegasti tifus, pegavi tifus, trebušni tifus

tihomorski pridevnik
(o Tihem oceanu) ▸ csendes-óceániNa praznovanja pa se pripravljajo tudi že druge tihomorske in azijske države. ▸ Más csendes-óceáni és ázsiai országok is készülődnek már az ünneplésre.

Tillius -iī, m Tílij

1. L. Tillius Cimber Lucij Tilij Cimber (Kimber), menda cimbrskega (kimbrskega) rodu, sprva vnet Cezarjev privrženec, potem njegov hudi nasprotnik in udeleženec zarote proti njemu: Ci., Sen. ph., Suet.

2. senator in vojaški tribun, najbrž tudi cimbrskega (kimbrskega) rodu, ker ga H. graja, da je premalo dostojen: H.

timidus 3, adv. -ē (timēre) boječ (se), bojazljiv, plašen, strašljiv, obupan, oprezen, previden, pazljiv (naspr. audax, fortis; audacter, constanter, fidenter): Enn. fr., Acc. fr., Hirt., Sen. ph. idr., timidus imperitusque Ci., imbelles timidique Ci., nihil timidius columbā Varr., timidissime Phineu O., cum constanter ac non timide pugnaretur C., timide dico, sed tamen dicendum est Ci., senex res omnes timide gelideque ministrat H., timide verba intermissa retentat O., timide uti eo, quod oblatum est Plin. iun., timide rogare Sen. tr., timidius agere C., ipso praesente de eius virtute timidius dicere Ci., quod timidissime dicendum est Q.; preg.: mater timidi (v vojni) flere non solet V. (ker svojega življenja ne izpostavlja nevarnosti); enalaga: animus Ci., fides, amor, pudor, spes, preces, manus, cursus, navis O., tergum H.; pesn.
a) z objektnim gen.: timidus procellae H., deorum O., lucis, offensarum Sen. ph., doloris ac mortis Lact.
b) z inf.: non timidus pro patriā perire, Codrus pro patriā non timidus mori H.; tudi z ad: non timidus ad mortem Ci. ne boječ se smrti, timidus ad (proti) audaces (naspr. celsior (prevzeten) ad timidos) Amm.; z in z abl.: timidus in labore militari Ci.; subst. timidī -ōrum, m bojazljivci, boječneži, strahopetci, strašljivci, plašljivci: Q.

timor -ōris, m (timēre)

1. bojazen, strah, boječnost, bojazljivost, strašljivost, plahost, plašnost (naspr. animus, fortitudo, fiducia): Acc. fr., Ter., Val. Fl., Lucan., Sen. ph., Petr. idr., timor est metus mali adpropinquantis Ci., timor anxius, maestus V., caecus Ci., Ph., externus, vanus L., pavidus, solitus, virgineus O., timore aeger T., timore vacuus Ci., hoc ali quo (= huius ali cuius rei) timore C. boječ se … , propter timorem C. iz strahu, v strahu, zaradi strahu, prae timore Pl. od strahu, omnem timorem abicere Ci., pedibus timor addidit alas V., dare aliquem in timorem Pl. ali afficere aliquem maximo (= summo) timore Ci., colligere se (= oddahniti si) e maximo timore C., hominibus perturbatis inanem religionem timoremque (= praznoverje) deicere Ci., dempto timore L., omni timore deposito Ci., hunc mihi timorem eripe Ci., quo minore essent timore C., quo sola timorem ferre modo posses? O., itaque non solum spem in eo habebant maximam, sed etiam timorem N., tantus eo facto timor incessit, ut … C., timor incutitur Ci., inicere timorem multitudini N., iniciendi timoris causā C., hoc primum in luco nova res oblata timorem leniit V., tantus subito timor omnem exercitum occupavit, ut … C., timore tōrpeo Pl., animus timore obstupuit T., omitte timorem Ci., pelle timorem V., perculsus timore Ci., perterreri (perterritus) timore C., recreare se ex magno timore Ci., quem timorem Caesaris adventus sustulit C., timoris suspicionem vitare C., quorum gressus vinxerat timor Amm.; z objektnim gen. (bojazen zaradi (glede) česa, strah zaradi česa, pred čim): timor periculorum impendentium Ci., belli Parthici, poenae C., mortis O., Lucr. smrtni strah, externi hostis Hirt.; s subjektnim gen.: Cleomenis timore et fugā (= po strahopetnem begu) classem amissam esse Ci., suorum timorem consolatione … minuebat Auct. b. Alx. Konstrukcije kakor pri glag. timeo (prim. timeō): s prep.: a principibus suis L., timor de illo meus Brutus in Ci. ep., de nobis Brutus et Cassius in Ci. ep., pro me V.; z inf.: afflictumque fuit tantus adire timor O., unde mare et terras ipsi mihi saepe videre fit timor O. me obide strah; z ACI: in timore fuit civitas obsides ea moliri L., sed vincit utilitas plerumque, cum subest ille timor eā neglectā ne dignitatem quidem posse retineri Ci., haud dubius timor incessit animos consilia sua emanasse L.; s finalnim stavkom: timor patribus incessit, ne civitatem vis aliqua externa adoriretur L., ubi timor est, ne autumnalis satio hiemis gelicidiis peruratur Col., maria aspera iuro non ullum pro me tantum cepisse timorem, ne … V.; pl. timores bojazni: Cat. idr., varii timores L., mentem redegit in veros timores Caesar H., cui, quia privato sunt oppositi timores, dantur imperia Ci., molestiae, laetitiae, timores, similiter omnium mentes pervagantur Ci., mortis timores Lucr.

2. verska bojazen, verski strah, božji strah, tudi praznoverje (gr. δεισιδαιμονία): sacer Sil., deorum H., divûm Lucr., primus in orbe deos fecit timor Stat.

3. meton. strah = strašilo, predmet strahu, strahota, groza: Cacus, Aventinae timor atque infamia silvae O., (sc. iuris consultus) uterque timor latronibus H., aquilo raptae timor Orithyiae Pr., tot gracili ligno complexa timores Stat.

4. pooseb. Timor Tímor, Strah, bog strahu (sin Etra in Gaje): Hyg., immisit (sc. Mars) Fugam Teucris atrumque Timorem V., Timor et Minae scandunt eodem quo dominus H.

Opomba: Star. soobl. timōs -ōris, m: iam ibi nos duplicat advenientis … timos pavos Naev. fr.

Tinge in Tingi, acc. -im, f Tínga, mesto v Mavretaniji (zdaj Tanger): Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Tingitānus 3 tínški, tingitánski: provincia Plin. del Mavretanije, ki se imenuje tudi Mauritania Tingitana Tingitanska (Tinška) Mavretanija.

tinnītus -ūs, m (tinnīre) žvènk, žvenkèt, žvenkljánje, žvenketánje, zvenk, zvenkljanje, cingljánje, zvonjênje, zvončkljánje, zvenênje, zvenčánje, cvènk, cvenkèt, brènk, brénkanje, brenkljánje, cingljánje ipd.: acris Sen. ph., acutus Ap., citharae Plin., perflabilis tinnitus fidium Amm. doneči glas strun, tinnitus aurium Plin. zvenenje v ušesih (tako tudi dexterae auris Ap.), aeraque tinnitūs aere repulsa dabunt O. bodo zazvenele, Plin., tinnitus cie et matris quate cymbala V. = zaigraj na cimbale, strepit tinnitu galea V. žvenketa; metaf. o govoru: tinnitus Gallionis T. (Dial.) Galionovo cingljanje (zvončkljanje), Galionovo bobneče puhloslovje.

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

Titan samostalnik
1. astronomija (Saturnov satelit) ▸ Titán

2. (mitološko bitje) ▸ titán
Iz te gorske utrdbe so bratje kljubovali napadom Kronosa, ki so mu v strahovitem spopadu pomagali tudi njegovi bratje Titani. ▸ Ebben a hegyvidéki erődben küzdöttek a fiútestvérek Kronosz támadásai ellen, akit ebben a szörnyű összecsapásban támogattak bátyjai, a titánok is.

titanesque [-nesk] adjectif titanski; nadčloveški

entreprise féminin titanesque nadčloveško, titansko podjetje, delo, dejanje; (tudi: titanique)

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

tjulénji

tjulénja koža sealskin, seal
tjulénje usnje (tudi imitacija) seal

toby [toubi] samostalnik (tudi Toby)
(lončen) vrč ali bokal (za pivo) v obliki debelušastega starčka s trirogim, klobukom
ameriško, sleng tanka, manj vredna cigara

toby collar britanska angleščina vratna nabornica

toč|a [ó] ženski spol (-e, ni množine) der Hagel (tudi figurativno), ujma: der Hagelschlag; der -hagel (bomb Bombenhagel, granat Granathagel, izstrelkov [Geschoßhagel] Geschosshagel, kamnov Steinhagel, krogel Kugelhagel, puščic Pfeilhagel)
toča gre/pada es hagelt
figurativno vsuje se toča (očitkov) es hagelt (Vorwürfe)
zrno toče das Hagelkorn
od toče uničen verhagelt
škoda zaradi toče der Hagelschaden
streljanje proti toči das Hagelschießen
zavarovanje proti toči die Hagelversicherung
neurje s točo das Hagelwetter, der Hagelsturm
oblak s točo die Hagelwolke
biblično: kamena toča Hagelsteine množina

todo popolnoma

vaya V. todo derecho pojdite kar naravnost
así y todo kljub temu, vendarle
con dinero y todo kljub vsemu denarju, niti z denarjem; celó z denarjem ne
es todo oro je čisto zlato
rico y todo, nada conseguirás kljub svojemu bogastvu ne boš ničesar dosegel
tener todas las de perder imeti veliko smolo, ne imeti sreče
si vas tú, iré yo y todo če greš ti, grem tudi jaz

tog [ó] (-a, -o)

1. steif (tudi hoja, drža; tudi tehnika)
togi … rastlinstvo, botanika Steife(r) …
(smetlika Steifer Augentrost, smiljka Steifes Hornkraut, šaš Steife Segge)
biti zelo tog tehnika hohe Steifigkeit haben

2. (negiben, nepregiben) starr
toga prema tehnika die Starrachse
togo telo fizika starrer Körper

3. figurativno (nesproščen) človek, sprejem, izražanje: steif; ironično steifleinen; (brez življenja) nasmeh: starr; (neprožen) rigide, unelastisch, starr
togo se držati česa sich starr halten an