-
ein1 Adverb notri, noter; ein und aus gehen bei biti stalen gost, biti kot doma; weder ein noch aus wissen : ne vedeti ne kod ne kam; er weiß weder ein noch aus ne ve, kje se ga glava drži
-
eingedenk: eingedenk dessen, [daß] dass spričo tega; einer Sache eingedenk bleiben ne pozabiti, da/na
-
Einkehr, die,
1. ohne Einkehr ne da bi zavil (v gostilno); Einkehr halten zaviti v gostilno
2. Philosophie obrnitev vase
-
einmal
1. enkrat, noch einmal še enkrat; noch einmal so (alt, groß) še enkrat (starejši, večji); auf einmal naenkrat; ein für [allemal] alle Mal enkrat za vselej
2. (einst) nekoč, nekdaj
3. auf einmal nenadoma; einmal übers andere kar naprej; nicht einmal niti; nicht einmal er še on ne, niti on ne; erst einmal najprej; nun einmal pač; wieder einmal spet
-
either2 [áiðə ameriško í:ðə] prislov, veznik
kakorkoli; niti
not either tudi ne
either ... or bodisi ... ali
either way tako ali tako
-
ēiulātus -ūs, m (ēiulāre) glasno jokanje, tarnanje, javkanje: Acc. fr., Val. Max., Gell., Philoctetae Ci., eiulatus ne mulieri quidem permissus est Ci.
-
ekonomizírati to economize; to save; to be sparing of; to use with economy
ekonomizírati (varčevati) denar to save money, to put money by, to cut down expenses, to be thrifty
ekonomizírati s časom in delovno silo to save time and labour
ne ekonomizírati not to spare
-
eksistírati to exist; to be
ki ne eksistira nonexistent
nekaj izvodov še eksistira there are still a few copies extant
-
ekspliciten pridevnik1. (jasno izražen) ▸
explicit, egyértelmű, kifejezetteksplicitna podpora ▸ kifejezett támogatás
eksplicitna izjava ▸ explicit kijelentés
eksplicitna zahteva ▸ egyértelmű követelés
eksplicitno vprašanje ▸ egyértelmű válasz
ekspliciten odgovor ▸ egyértelmű válasz
Ponujeni odgovori so zelo eksplicitni, v njih ni sprenevedanja, ni olepševanja. ▸ A felajánlott válaszok nagyon egyértelműek, nincs bennük színlelés, sem szépítés.
eksplicitno navodilo ▸ egyértelmű utasítás
impliciten in ekspliciten ▸ implicit és explicit
Razpisni pogoji so bili zelo eksplicitni. ▸ A pályázati feltételek nagyon egyértelműek voltak.
Tokrat so prejeli eksplicitne grožnje s smrtjo na družbenih omrežjih. ▸ Ezúttal explicit halálos fenyegetéseket kaptak a közösségi médiában.
2. (preveč podroben) ▸
expliciteksplicitna seksualnost ▸ explicit szexualitás
eksplicitna golota ▸ explicit meztelenség
ekspliciten prizor ▸ explicit jelenet
Video vsebuje eksplicitne prizore nasilja in nekaj golote. ▸ A videó explicit erőszakos jeleneteket és némi meztelenséget tartalmaz.
eksplicitna vsebina ▸ explicit tartalom
Oglas naj ne vsebuje eksplicitnih erotičnih vsebin. ▸ A reklám ne tartalmazzon explicit szexuális tartalmat!
eksplicitna fotografija ▸ explicit fénykép
seksualno ekspliciten ▸ szexuálisan explicit
ekspliciten posnetek ▸ explicit felvétel
Opozarjamo, da je vsebina posnetka zelo eksplicitna. ▸ Felhívjuk a figyelmét, hogy a videó tartalma nagyon explicit.
-
ēlābor -lābī -lāpsus sum
1. izmuzniti se, smukniti iz … , splaziti se iz … , (z)drkniti: Pl., Plin. iun., foras elapsa volabant corpora Lucr., anguis ex columna lignea (ex oculis) elapsus L., animal ex utero elapsum Ci., Manlii cuspis super galeam hostis elapsa est L. je oprasnilo čelado, quidquid incidit, fastigio musculi elabitur C. zdrkne, circum perque duas arctos elabitur Anguis V.; pesn.: ignis frondes elapsus in altas V. kvišku sukljajoč.
2. pasti iz … , izpasti: sica ista de manibus elapsa est Ci., elapsae manibus cecidere tabellae O., languidis manibus magis elapsa quam excussa tela Cu., gladius ei e manu elapsus Iust.; pren.: mihi est elapsa illa causa Ci., mos de manibus elabitur Ci., occ.: izviniti se, izpahniti (izpahovati) se: id, quod elapsum est, digitis restitui Cels., articuli elabuntur in priorem … partem Cels., elapsos in pravum artus T. da so … le izpahnjeni.
3. pren. ubežati, zbežati, umakniti (umikati) se, uiti, uteči; o bežečih: frater meus est ex vestro ferro ac manibus elapsus Ci., pauci ex proelio elapsi C., Pyrrhi de caede el. V.; z dat.: mediis Achivis elapsus V., elabi telis Achivûm V., custodiae T.; inter tumultum elabi L.; abs.: ut invito Eumene elabi non posset N.; poklas. tudi trans. (kakor effugere): elabi pugnam aut vincula T., custodias T., statua bis vim ignium elapsa T.; occ.
a) jur. = rešiti se, izkopati se iz … : te ex hoc crimine elapsurum arbitrabare? Ci., nec elabi potuit alio accusatore Ci., elabi ex iudicio Ci., reus ne elabatur Ci.
b) v drugih primerih: ex isto ore verbum elabi potest? Ci. priti, in servitutem elabi L. v sužnost priti, assensio elabitur Ci. gine, suspicione elabi Ci. uiti, odtegniti se, animi corporibus elapsi Ci. ki so se ločile, imperfecta tibi elapsast ingrataque vita Lucr. ti je izginilo; e memoria elabi Corn. ali memoriae elabi Sen. rh. uiti iz spomina, pasti iz glave; v istem pomenu (pesn.) tudi elapsus felix de pectore Magnus Lucan. in abs.: quia (optimi sensus) interdum elabuntur Q.
-
ēlabōrō -āre -āvī -ātum
1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.
2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.
-
elastic1 [ilǽstik] pridevnik (elastically prislov)
prožen, gibek, raztegljiv
figurativno prilagodljiv
elastic principles prilagodljiva načela
elastic band elastika
elastic conscience ne pretanka vest
elastic-sided boots visoki čevlji z elastičnim všitkom
-
elektrokardiografija samostalnik
medicina (pregled delovanja srca) ▸ elektrokardiográfia
Elektrokardiografija (EKG) izključi (ali pa ne) motnje srčnega ritma, čezmerno zadebelitev srca ali nezadosten dotok krvi in kisika v srce. ▸ Az elektrokardiográfia (EKG) kizárja vagy megállapítja a szívritmus-zavarokat, a szív túlzott megvastagodását vagy a szív elégtelen vér- és oxigénellátását.
Sopomenke: EKG
-
elemént element (tudi figurativno); kemija element; (sestavina) constituent, component, element; figurativno element, substance, matter
eleménti pl elements pl, rudiments pl
nov dokazilen elemént a new item of evidence
elemént uspeha a factor of succcess
(ne) biti, (ne) čutiti se v svojem eleméntu to be, to feel in one's element (out of one's element ali like a fish out of water)
ogenj je bil eden od štirih eleméntov fire was one of the four elements
(ne) biti v svojem eleméntu to be (ill) at ease
-
éléphant [elefɑ̃] masculin slon; familier debela oseba s težko hojo
l'éléphant barète, barrit slon trobenta
il a une mémoire d'éléphant on je zamerljiv, ne pozabi nikoli, če mu je kdo kaj slabega naredil
être comme un éléphant dans un magasin de porcelaine obnašati se kot slon v trgovini s porcelanom
faire d'une mouche un éléphant (familier) iz muhe narediti slona
-
ēlevō -āre -āvī -ātum
1. dvigniti (dvigati), (pri)vzdigniti ([pri]vzdigovati): Ap., summam contabulationem C., quantum storearum demissio patiebatur, tantum elevabant C., oculos elevare Vulg.; pesn.: elevat hunc pluma Cl.; occ. vzdigajoč odvze(ma)ti: fructum Col. brati, nabirati, pobirati; pesn.: neve … meas elevet aura preces Pr. in ne odnesi mojih želja.
2. (o)lajšati, (o)slabiti, zmanjše(va)ti, tudi pobi(ja)ti, ovreči: nihil est, quod tam elevet aegritudinem Ci., suspiciones offensionesque el. Ci., perspicuitas argumentatione elevatur Ci., vos elevatis vestram auctoritatem L., elevabatur index L. ni bil dosti verjeten.
3. manjšati = v nič devati: Tib., Q., Suet., eius facta L., res gestas L., famam captae urbis verbis elevare L.
-
èlif m ime prve črke v arabskem zaporedju črk: ne znati dalje od -a nič ne vedeti
-
ēlīminō -āre -āvī -ātum (ē in līmen) „čez prag postaviti“ = (iz hiše) pregnati, pahniti, odpraviti, (od hiše) spoditi, odstraniti: extra aedes coniugem Pomp. fr., aliquem soli patrii finibus Sid.; med.: eliminari Acc. fr., in refl.: se eliminare Enn. fr. = oddaljiti se, odpraviti se, oditi; v tem pomenu tudi samo eliminare: exi, ecfer te, elimina urbe Acc. fr., in eliminare gradūs Poeta ap. Q.; pren. = razširiti (razširjati), izblebeta(va)ti: ne … sit qui dicta foras eliminet H.
-
éloge [elɔž] masculin pohvala; hvalni govor
c'est tout à son éloge vse to mu je v čast
recevoir des éloges (po)žeti pohvalo
être reçu avec éloges napraviti (sprejemni) izpit z odliko
faire l'éloge de quelqu'un (po)hvaliti koga
prononcer l'éloge funèbre imeti nagrobni govor
il ne tarissait pas d'éloges sur ce pays ni mogel prehvaliti te dežele
-
éloigné, e [elwanje] adjectif oddaljen; daljen (sorodnik)
parents masculin pluriel éloignés daljni sorodniki
souvenirs masculin pluriel éloignés daljni spomini
cela arrivera dans un avenir éloigné to se bo zgodilo v daljni bodočnosti
être éloigné de son compte (figuré) uračunati se, ušteti se
je ne suis pas éloigné de croire que ... skoraj bi verjel, da ...
c'est encore bien éloigné to je še daleč
remettre à une date éloignée odgoditi na pozneje