Franja

med prep.

1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati

4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

medálja médaille ženski spol

bronasta (srebrna, zlata) medalja médaille de bronze (d'argent, d'or)
druga plat medalje (figurativno) le revers de la médaille
dobiti medaljo obtenir (ali remporter) une médaille
odlikovati koga z medaljo médailler quelqu'un, décorer (ali honorer) quelqu'un d'une médaille, conférer (ali décerner) une médaille à quelqu'un

medén de miel, mielleux , (pesniško) melliflue

sladek kot meden doux comme le miel
medeni tedni lune ženski spol de miel

medesimo

A) agg.

1. isti:
ha detto le medesime cose povedal je isto
lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
nel medesimo tempo istočasno, poleg tega

2. isti, enak:
ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti

3. sam:
io medesimo l'ho visto sam sem to videl

B) pron. isti, ista oseba; isto:
e siamo al medesimo pa smo spet pri istem

mēdia f

1. povpreček, srednja vrednost

2. ekst. povprečje:
essere al disotto della media biti pod povprečjem
guadagnare in media povprečno zaslužiti

3. šol. povprečna ocena:
essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom

4. šol. nižja srednja šola:
la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
le medie srednja šola

medičina samostalnik
čebelarstvo (cvetlični nektar) ▸ virágnedvČebele srkajo sladko medičino iz cvetov in jo nato odlagajo v satovju. ▸ A méhek felszürcsölik az édes virágnedvet, amit aztán a lépben raknak le.

méditer [-te] verbe transitif, verbe intransitif pre-, razmišljati, razglabljati (quelque chose, sur quelque chose o čem); premisliti, (pre)tehtati; misliti (quelque chose na kaj)

il médite de supplanter son rival misli na to, da bi spodrinil svojega tekmeca
le prisonnier médite une évasion ujetnik misli na pobeg

médkrajéven interurbain

medkrajevni avtobusi (auto)cars interurbains
medkrajevni telefonski pogovor conversation ženski spol (ali communication ženski spol) téléphonique interurbaine
medkrajevni telefonski promet le service téléphonique interurbain, l'inter(urbain) moški spol

mêdved zoologija ours moški spol

beli (rjavi) medved ours blanc (brun)
jamski medved ours des cavernes
morski medved ours marin, otarie ženski spol
Veliki (Mali) medved (astronomija) la Grande (Petite) Ourse, le Grand (Petit) Chariot
močan kot medved fort comme un lion (ali un Turc), un Hercule
lov na medvesa chasse ženski spol à l'ours

meglà brouillard moški spol ; (na morju) brume ženski spol

gosta (redka, vlažna, umetna) megla brouillard épais (ténu, humide, artificiel)
sirena za meglo sirène ženski spol (ali signal moški spol, trompe ženski spol) de brume
zavit v meglo pris (ali enveloppé) dans le brouillard
megla se dviga (se razprši) le brouillard s'élève (se dissipe)

meglén nébuleux, nuageux, brumeux ; figurativno vague, fumeux, obscur

megleno vreme temps moški spol brumeux (ali de brouillard)
megleno je il fait (ali il y a) du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps est brumeux

meglíti se

megli se il fait du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps devient brumeux

méh (-a) m

1. mantice (del fabbro, dell'organo)

2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

3. star. (duda) zampogna, cornamusa

4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

mêhek, mehák mou (molle ženski spol ) ; (kruh, jajce) mollet ; (postelja) moelleux, doux, douillet ; (meso) tendre ; (koža, roka) délicat ; (sadje) fondant ; (ovratnik) souple ; (čustvo, srce) tendre, sensible

mehko kuhano jajce œuf moški spol à la coque (ali mollet)
mehek, mehak kot svila soyeux, doux comme la soie
mehek, mehak kot žamet velouté, doux comme le velours

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

meilleur, e [mɛjœr] adjectif boljši

le (la) meilleur(e) najboljši, -a; masculin (kar je) najboljše
de meilleure heure bolj zgodaj
meilleur marché ceneje
mes meilleurs remerciements! najlepša hvala!
la meilleure partie glavni del
mes meilleurs vœux, mes souhaits les meilleurs moje najboljše želje, voščila!
une femme du meilleur monde ženska iz višje družbe, elite
il fait meilleur boljše vreme je
le plus tôt sera le meilleur čim ptej tem bolje
prendre le meilleur sur quelqu'un (sport) prekositi, premagati koga
rendre meilleur izboljšati

mêja (-e) f

1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera

2. (področje, območje) confine; area

3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità

mejor bolje, najbolje; rajši, prej

mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
a lo mejor no venga morda ne pride
a caal mejor za stavo
lo mejor posible kar najbolje
cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
tanto mejor tem bolje
¡mejor! toliko bolje
estar mejor bolje se počutiti
está mejor bolje mu gre
mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
de mejor en mejor vedno bolje
lo que mejor le plazca čisto po vaši volji

meka samostalnik
(središče dogajanja) ▸ MekkaV nekdanji igralniški meki ZDA bo tako ostalo le še osem igralniških hotelov. ▸ A szerencsejátékok egykori Mekkájában az USA-ban így már csak nyolc kaszinóhotel marad.
Sopomenke: Meka