Franja

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

partial¹ [pá:šəl] pridevnik (partially prislov)
delen, parcialen; pristranski, nepravičen, neobjektiven (to)
botanika drugoten, sekundaren

to be partial to s.th. imeti kaj posebno rad
ekonomija partial acceptance delno sprejetje
ekonomija partial amount delna vsota
ekonomija partial bond delna zadolžnica
ekonomija partial loss delna izguba
ekonomija partial payment delno plačilo
astronomija partial eclipse delni mrk
matematika partial fraction delni ulomek

participō -āre -āvī -ātum (particeps) (redko klas.)

1.
a) koga narediti (delati) deležnega česa, udeležiti koga: sequitur ad participandum alium alio communicandumque inter omnes ius nos naturā esse factos Ci., p. aliquem consilii Pl., aliquem sermone Pl., aliquem prandio Ap., dentes sensu participentur Lucr., participatus honore Paul. Nol.; occ. komu kaj naznaniti, (naznanjati), sporočiti (sporočati), povedati (praviti): ubi sint, quid agant … neque participant nos neque redeunt Pl.
b) komu (čemu) podeliti (podeljevati), poda(ja)ti, da(ja)ti: aliis Lact., pauperibus Ambr.

2. deliti kaj s kom: L. Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens, suas laudes participare cum Caesone L., tudi samo p. laudes (sc. cum eo) L., p. regnum cum aliquo Iust., p. cum fure Vulg.; z dat:. mala non cuiquam, non bona participo Aus.

3. udeležiti (udeleževati se), deležen biti česa, imeti delež pri čem: voluptates Gell., lucrum, damnum Icti., qui alteri exitium parat, pestem participet parem Enn. ap. Ci.; tudi: p. de uno pane Vulg. — Soobl. participor -ārī -ātus sum udeležiti (udeleževati) se, biti deležen delitve kake stvari: pretium Ulp. (Dig.) kupnine, kupne (tržne) cene.

parturiō -īre -īvī (desid. k pariō)

1. hoteti (po)roditi, pripravljati se na porod, na porodu biti, biti v porodnih bolečinah: Ter., Suet. idr., nato parturientis (porodnice) ades O., canis parturiens Ph. koteča; (o kokoših) nesti: Varr.; pren.: parturit ager V. hoče roditi (sadove), zeleni, arbos V. poganja; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. ali mons parturibat gemitus immanes ciens … : at ille murem peperit Ph. „tresla se je gora, rodila se je miš“ (o velikih pripravah in majhnem uspehu; prim. gr. ὤδινεν ὄρος, τὸ δ' ἔτεκε μῦν).

2. pesn. roditi (rojevati), prinesti (prinašati): Germania parturit fetus H., Notus p. imbres H., Liberum Plin., ante colles parturiebar Vulg.

3. metaf.
a) kaj v mislih nositi, imeti, skrivoma snovati, kaniti, nameravati, namenjen biti, namen imeti: quod diu parturit animus vester, aliquando pariat L., dolor populi pariat, quod iam diu parturit Ci., conceptum periculum res publica parturit Ci., minas p. O.
b) v skrbeh biti, tesno biti komu pri srcu: parturiat unus pro pluribus Ci., iam misellam puellam parturibam Ap.

Opomba: Sinkop. impf. parturibam: Ap., parturibat: Ph., Fulg.; pf. parturivit: Ambr.

parvulus 3, star. parvolus: Pl., Ci. (demin. k parvus)

1. zelo majhen, majčken, malenkosten: Cat., Lucr., Pr., Auct. b. Alx., Hirt. idr., res Ter., pecunia Ci. majhno imetje, causa Ci. majhna reč, malenkost, dum parvulum consequamur Ci. (ne)kaj neznatnega, parvulo labore Ci., navicula C., parva equestria proelia C., parvula laudo H. skromne razmere, causula Auct. b. Afr., quia parvulum referret, an idem displiceret, quibus non idem placuisset Plin. iun., erat parvulus staturā Sen. rh., castellum Sen. ph., casula Ap., ex parvulo incipere Cels., aut nihil aut parvulum intenditur Cels., oppidum Cu., filius Lact., pueruli Hier., pusio Arn.

2. zelo mlad: filius Ci., filia N., Aeneas V., uri C. še prav mladi, a parvulo Ter. ali ab parvulis C. iz (od) malega, iz mladega, od mladih nog, od mladih let; aetas Iust., filiolus Val. Max., filii vel parvuli vel grandiusculi Aug.; subst. parvulus -ī, m majhen otrok: Iust., v pl. otroci = ki še nimajo razuma, nerazumniki: Arn.; occ. metaf. z dat. še premlad za kaj, ki ni kos čemu: illi rei ego etiam nunc sum parvulus Pl.

3. adv. acc. n parvulum malo, malce: parvulum referret Plin. iun.

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pȁska ž nadzor: biti pod policijskom -om; čedo su povjerili na -u susjedi otroka so izročili v varstvo sosedi; imati -u na što, na koga imeti pazko na kaj, na koga

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

passione f

1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
le passioni dei santi relig. življenje mučencev

2. duševna muka:
sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga

3. strast:
frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti

4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba

5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
la passione del gioco igralska strast
con passione predano, zavzeto
per passione iz gole zabave, nesebično

6. pristranskost:
per passione pristransko
senza passione nepristransko

7. pasijon

8. lit. pasijon, misterij

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film

pasta f

1. masa; kaša; vlaknine

2. kulin. testo; testenine:
fare la pasta mesiti testenine
pasta alimentare, pasta testenine:
avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
pasta al sugo testenine v omaki

3. testo (za pecivo):
pasta sfoglia zvaljano testo
pasta frolla krhko testo
esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža

4. pren. značaj, nrav:
essere di buona pasta biti dobrodušen
essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež

5. kulin. torta:
pasta alla crema kremna torta

6.
pasta dentifricia zobna pasta

pȁsti pásēm, pási, pásijāh, pāsijāše, pâsao pásla
1. pasti: reče mu Isus: pasi jaganjce moje, pasi ovce moje; pasti stoku; ne bih mu dao guske pasti; nismo mi zajedno koze, ovce pasli; pasti oči, očima naslajati se ob pogledu na kaj
2. pasti se: po travnjacima pasijaše ergela konja i čitavi čopori goveda
3. pasti: pasti travu; da nema nosa travu bi pasao po pameti; ekspr. koliko ti je godina? - Dvadesetu pasem sem v dvajsetem letu

past-master [pá:stmá:stə] samostalnik
mojster, strokovnjak, izvedenec

to be a past-master in (ali of) spoznati se na kaj
a past-master of diplomacy izkušen diplomat

pat¹ [pæt] samostalnik
trepljanje; lahen udarec, tlesk; kepica (masla)

he gave himself a pat on the back čestital si je (za kaj)

pat⁴ [pæt] prislov
ravno prav, o pravem trenutku

to have it down pat; ali to know s.th. off pat imeti kaj v malem prstu, temeljito znati
to stand pat biti neomajen, vztrajati pri svojem mnenju

pate-faciō -ere -fēcī -factum, pass. patefīō -fierī -factus sum (ixpt. iz patēre in facere)

1. odpreti (odpirati): Pr., Plin., Lact. idr., portas L., aures assentatoribus Ci., ordines L. razširiti, sulcum O. brazdo razorati, razor narediti; pren.: quantam fenestram ad nequitiem patefeceris Ter., illa ianuam famae patefecit Plin. iun.

2. occ. odkri(va)ti =
a) narediti (delati) kaj prehodno (dostopno, pristopno), (iz)krčiti pot: Tib. idr., loca, vias C., iter per Alpes C., patefactum legionibus esse Pontum Ci.; metaf.: viam avaritiae Ci., terga occasioni T. izpostaviti (izpostavljati).
b) narediti (delati) kaj vidno, razgled odpreti (odpirati): tibi patefecisti Misenum Ci., lux patefecerat orbem O.

3. metaf. razode(va)ti, razkri(va)ti: consilia, verum Ci., totum se alicui Ci., coniuratio patefacta Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sentiant, patefecerunt Ci.; tudi z ACI: patefecit et inlustravit, quod occultum tamen non erat, non esse hoc iudicium iudici, sed comitiorum consularium causā comparatum Ci.

Opomba: Zlog te včasih dolg: Lucr.

pateō -ēre -uī (prim. gr. πετάννυμι, πατάνη skleda (iz *πετάνα, od tod lat. patina))

1. odprt biti (naspr. clausum, obseratum esse): Pl., T., Plin. iun. idr., patent fores Ter., O., portae, valvae Ci., patentes ianuae, portae L., nares semper patent Ci., patebant plagae L. rane so zevale, ne fugae quidem patebat locus L., portus patet praedonibus Ci., cuncta maria terraeque patebant S.; pren.: patet isti ianua leto V.; occ. razprostirati se, raztezati se, (daleč) segati: Iust., Plin., Eutr. idr., patet pelagus V., Tuscorum opes late … patuere L., fines Helvetiorum … in longitudinem milia passuum CCXXXX, in latitudinem CLXXX patebant C., huius Hercyniae silvae, quae supra demonstrata est, latitudo novem dierum iter expedito patet C.; metaf.: late patere daleč segati, daleč (zelo) razširjen biti, širom(a) se razpasti, vsevprek se širiti (razširjati), imeti velik (širok) obseg, imeti široko veljavo, imeti široko (širno) področje (torišče): ista ars late patet et ad multos pertinet Ci., latius patuit sceleris contagio Ci., hoc praeceptum patet latius Ci., in quo vitio latissime patet avaritia Ci.

2. odprt biti = dostopen, pristopen, dosegljiv, prehoden biti: semitae patuerunt C., e fossā in cubiculum patet iter L., aditus patuit Ci., patet via nuntiis Ci., quibus curia patet Ci., virginitas mea patet Phoebo O.

3. metaf.
a) na voljo (na razpolago) biti komu, svoboden (prost) biti za koga: nihil obsessis praeter deditionem patebat Cu. obleganci niso imeli na voljo ničesar, razen predaje, honores patent alicui Ci., patuit quibusdam fuga L., patet aditus ad aliquem N., p. reditus in amicitiam C., omnibus haec ad visendum patebant cotidie Ci., omnibus … vestrum auxilium aequum est patere L.
b) izpostavljen biti: fortunae impetibus Cu., periculis, ictibus tuis Sen. ph., morbis Cels., patens vulneri equus V., p. in arma V.
c) (raz)viden, očiten, jasen, znan biti: Pl., S., H. idr., nomen in adversariis patet Ci. se najde, ecquidnam in tabulis patet lucelli expensum Cat., causae patuere O., fingi putatis, quae patent? Ci., nulla tum patebat, nulla erat cognita coniuratio Ci., vera patuit dea V. se je izkazala kot prava boginja, se je pokazala pravo boginjo, ut procedente libro patebit Q. kot bo razvidno v nadaljevanju knjige; impers. z ACI očitno biti, jasno biti: T., Plin. idr., cum pateat id aeternum esse Ci. — Od tod adj. pt. pr. patēns -entis, adv. patenter: Cass., Plin. Val., Front., komp. patentius: Ci.

1. odprt, prost, prehoden, dostopen: via patens, patentior L., campi S., Cu., vallis usque ad mare patens Cu., vallis patentior quam cetera L., loca patentia L., patentiora C., patentissima Suet., patens caelum Ci. golo (milo) nebo, čisto ozračje; subst.: perpatentia … vadebant L. vrzeli, ex patenti utrimque (iz širnega prostora, ki ga je zavzemalo ob obeh straneh) coactum in angustias mare L.

2. daleč se razprostirajoč, širen, širok: pelagus V., Aegaeum H., dolium quam patentissimi oris Col.

3. metaf.
a) svoboden, nemoten, neoviran: pinguis amor nimiumque patens in taedia nobis vertitur et, stomacho dulcis ut esca, nocet O.
b) odprt čemu, za kaj = dostopen čemu: domus patens atque adeo exposita cupiditati et voluptatibus (naspr. domus clausa pudori et sanctimoniae) Ci.
c) očiten, jasen: causa O.

paternōstro m

1. relig. očenaš:
sapere qcs. come il paternostro pren. kaj znati kot očenaš; imeti kaj v mezincu

2. kulin. (vrsta jušnih testenin) ○