Franja

technique [tɛknik] adjectif tehničen, tehniški; féminin tehnika, familier metoda, postopek, prijem

mot masculin, expression féminin technique strokovna beseda, izraz
développement masculin, équipement masculin technique tehnični razvoj, oprema
enseignement masculin technique strokovno šolstvo
progrès masculin pluriel techniques tehnični napredek
(familier) n'avoir pas la bonne technique ne znati se lotiti, ne imeti prijema, ne znati ravnati z

téhten (-tna -o) adj.

1. importante, rilevante, di gran peso:
tehten prispevek contributo importante

2. valido, qualificante, concludente:
tehten razlog un motivo valido
tehtno sklepanje argomentazione concludente
imeti, navesti tehtne dokaze disporre di valide prove, produrre valide prove

teilen deliti, razdeliti (sich se); (verzweigen) cepiti, razcepiti (sich se); Technik ločiti, ločevati; Ansichten teilen mit biti istih misli z, biti istega mnenja z; mit jemandem ein Schicksal teilen imeti skupno usodo z; Trauer/Freude teilen mit žalovati/veseliti se z; mit jemandem ein Zimmer teilen stanovati v isti sobi z; sich teilen etwas deliti si; Vorhang: odpreti se

teinture [tɛ̃tür] féminin barva, barvilo; tinktura; barvanje; figuré površno znanje

teinture pour les cheveux sredstvo za barvanje las
teinture du coton barvanje bombaža
teinture d'iode jodova tinktura
avoir une petite teinture de philosophie imeti le površno znanje filozofije, d'histoire zgodovine

ték¹ (apetit) appetite; desire for food; (za kaj) zest, relish, gusto

imam, čutim ték I have an appetite
imam dober, zdrav (slab) ték I have a good, a keen (a poor) appetite
jesti z dobrim tékom to eat with gusto
izgubiti ték to lose one's appetite
narediti, povzročiti ték to sharpen (ali to whet) the appetite
dražiti, spodbujati si ték to stimulate one's appetite
delati, dobiti ték to give, to get an appetite
ték pride z jedjo the appetite grows with what it feeds on, start eating and you work up an appetite, figurativno the more you get, the more you want
biti brez téka, ne imeti téka (žargon) to be off one's food, to be a poor eater

ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

v teku en el (trans)curso de
v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
zbujajoč tek aperitivo
brez teka sin apetito, med inapetente
pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
dober tek! ¡buen provecho!
tek na 100 m carrera de cien metros
tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
tek na srednje proge carrera de medio fondo
tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
tek čez zapreke carrera de vallas
tek čez drn in strn cross(-country) m
smučarski tek carrera de esquí(es)
maratonski tek marathón m
štafetni tek carrera de relevos
prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
prazni tek (teh) marcha f en vacío
vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
biti v teku estar en acción
imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
spraviti govorico v tek fam hacerla correr
krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido

teléčji (-a -e) adj. di vitello:
telečje usnje (cuoio di) vitello
gastr. telečji zrezek fettina di vitello
gastr. telečji ptički uccelli scappati
gastr. telečji zvitek s šunko saltimbocca
pren. biti še ves telečji essere, comportarsi da pivello
pren. imeti telečje noge essere incerto nel camminare
šalj. telečja leta adolescenza

telefón téléphone moški spol

po telefonu par téléphone
imeti telefon avoir le téléphone
kliče vas telefon on vous demande (ali appelle) au téléphone

telefón teléfono m

po telefonu por teléfono
imeti telefon tener teléfono
iti k telefonu (če pozvoni) acudir al teléfono
sporočiti po telefonu transmitir por teléfono
imate telefon? tiene usted teléfono (en su casa)?
kliče Vas telefon le llaman (a usted) al teléfono

telephone¹ [télifoun] samostalnik
telefon

at the telephone pri telefonu, pri aparatu
by telephone po telefonu, telefonično
over the telephone preko telefona
a conversation on the telephone telefonski pogovor
a talk over the long-distance telephone telefonski pogovor na veliko oddaljenost
to be on the telephone biti pri telefonu; imeti telefonski aparat, biti telefonski naročnik
to ring s.o. up on the telephone telefonično koga poklicati, telefonirati komu

téléphone [-fɔn] masculin telefon

téléphone privé, public, routier zasebni, javni, avtomobilski telefon
téléphone au taximètre javni telefon na kovanec
abonné masculin au téléphone telefonski naročnik
annuaire masculin du téléphone, des Téléphones telefonski imenik
bureau masculin du téléphone central masculin du téléphone telefonski urad, centrala
coup masculin téléphone, numéro masculin de téléphone telefonski klic, številka
par téléphone telefonična
mon téléphone est en dérangement moj telefon ne dela, je pokvarjen
appeler quelqu'un au téléphone, donner un coup de téléphone à quelqu'un telefonirati komu
avoir le téléphone imeti telefon
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella

temperamènt tempérament moški spol , (živahnost) dynamisme moški spol , vivacité ženski spol , ardeur ženski spol , entrain moški spol

brez temperamenta sans dynamisme (ali ardeur, vivacité), flegmatique, indolent
imeti temperament être plein de vie, être très vif, être d'une grande vivacité, avoir beaucoup de vivacité (ali d'entrain, de dynamisme)

temperamènt temperamento m ; (živahnost) vivacidad f ; genio m vivo

brez temperamenta sin temperamento
imeti temperament tener temperamento

temperatúra temperature

maksimalna temperatúra maximum temperature
srednja letna temperatúra mean annual temperature
povprečna temperatúra mean temperature
variacija, variiranje temperatúre variation in temperature
uravnavanje temperatúre (klimatizacija) air-conditioning
merjenje temperatúre measuring the temperature, (telesne) taking someone's temperature
stalnost, stanovitnost temperatúre temperature stability, constancy
odvisen od temperatúre dependent on (ali responsive to) temperature
krivulja temperatúre temperature curve
normalna temperatúra normal temperature
sprememba temperatúre change in temperature
dvig temperatúre rise in temperature
padec temperatúre drop in temperature, (nagel) slump (ali sudden drop) in temperature
pri temperatúri pod ničlo at sub-zero temperature
meriti komu temperatúro to take someone's temperature
imeti (zvišano) temperatúro (= imeti vročino) to have (ali to run) a temperature
temperatúra je padla na -5°C the temperature has dropped to minus 5 degrees centigrade
temperatúra se je dvignila the temperature has risen

temperatúra température ženski spol

krivulja temperature courbe ženski spol de température
merjenje temperature mesure ženski spol de la température
padec temperature chute ženski spol (ali abaissement moški spol) de la température
povišanje temperature hausse ženski spol de température, élévation ženski spol (ali augmentation ženski spol) de la température
imeti temperaturo (medicina) avoir (ali faire) de la température
imeti zvišano temperaturo avoir de la fièvre
meriti si temperaturo prendre sa température

temperatúra temperatura f

povišanje (nazadovanje, padec, menjavanje, krivulja) temperature elevación f ali aumento m (descenso m, descenso m brusco, cambio m, curva f) de temperatura
merjenje temperature medición f de la temperatura
imeti temperaturo (med) estar calenturiento
imeti visoko temperaturo tener mucha temperatura
meriti temepraturo medir la temperatura

temperature [témpriča] samostalnik
temperatura, toplina
medicina telesna temperatura, zvišana temperatura, vročina
zastarelo blagost (klime itd)
zastarelo zmernost
zastarelo temperament

temperature curve krivulja temperature
to have (to run) a temperature imeti (zvišano) temperaturo, imeti vročino
to take s.o.'s temperature meriti komu temperaturo

température [-ratür] féminin temperatura, toplina; médecine vročina

température de l'air, extérieure temperatura zraka, zunanja
température ambiante sobna temperatura
température basse, élevée nizka, visoka t.
température de congélation, d'ébullition, de fusion t. zmrznjenja, vrenja, taljenja
animaux masculin pluriel à température fixe, variable toplokrvne, mrzlokrvne živali
températures pluriel diurnes dnevne temperature
avoir, faire de la température (médecine) imeti vročino
prendre la température du malade bolniku izmeriti temperaturo
(familier) prendre la température de l'opinion publique spoznati javno mnenje

temperō -āre -āvī -ātum (tempus1)

1. (o)topliti, segre(va)ti, (o)mlačiti: quis aquam temperet ignibus? H., veris comites, qui mare temperant (topli vetrovi) H.; occ.
a) (o)hladiti: etesiarum flatu nimii temperantur calores Ci., scatebris arentia temperat arva V. napaja, moči.
b) (kaj mlačnega, kaj z mešanjem) pripraviti (pripravljati), (z)mešati: desiderii temperare pocula H., balneum Mart., vinum Plin., venenum Suet., venena Lact.; pesn.: lectas herbas temperat O. pripravlja mlačne obkladke z izbranimi rastlinami.

2. metaf.
a) spraviti (spravljati) v pravo razmerje, umeriti (umerjati), prav (z)mešati: quod simplex esse debet, ex dissimilibus temperari non potest Ci. sestaviti se, acuta cum gravibus temperans Ci., acetum melle Plin., pira malo Eccl. cepiti.
b) prav (pravilno) pripraviti (pripravljati), prav (pravilno) obdelati (obdelovati): ferrum Plin. kaliti, ferramentum Eccl., unguentum Plin.
c) prav urediti (urejati), ravnati, uravna(va)ti, voditi, vladati, upravljati: sol temperat orbem O., temperare ratem O. krmiliti, krmariti, homines a Platone moderati et temperati Ci., temperat (sc. Iuppiter) terram inertem, mare ventosum et urbes H., temperare res hominum ac deorum H., rem publicam legibus Ci., Gallica ora frenis H. brzdati, senem delirum H. voditi; pesn.: Musam H. uravnati pesem, testudinis strepitum H.
d) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), (u)tešiti (uteševati), (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati), (o)militi (omiljevati): temperat aequor (sc. Neptunus) V., mollit animos et temperat iras V., amara lento temperat risu H.; prim.: victoriam temperare Ci., duces temperandae victoriae impares T. zmago zmerno izkoristiti, annonam macelli temperare Suet. postaviti zmerne cene za živila, temperata (olajšan) frumenti subvectio T.
e) držati se mere, poznati (imeti, ohranjati) mero, vdrž(ev)ati se, (u)krotiti se, (o)brzdati se: difficile est in potestatibus temperare S.; z dat.: sibi C., Corn. idr. vzdrž(ev)ati se; od tod temperare lacrimis L., T. ali laetitiae, linguae, irae L. ali sermonibus, risu T. ali verbis ac minis T. zadrž(ev)ati kaj, vzdrž(ev)ati se česa, poznati (imeti, ohranjati) mero v čem, (o)brzdati, (u)krotiti kaj, temperare oculis nequire L. ne moči vladati očem = nehote morati tja pogledati; toda: temperare oculis non posse Cu. ne moči zadržati solze, ne moči vzdržati se solz; z abl.: manibus, risu L. vzdrž(ev)ati se česa, urbibus oppugnandis L. opustiti obleganje; z ab: neque eos temperaturos ab inuriā existimabat C., temperare a lacrimis, a caedibus L.; z in: in amore Pl., in multa L.; pesn. z inf. vzdrž(ev)ati se, (o)brzdati se, (u)krotiti se: temperaret dolorem suscipere T., puerum … temperaret tollere Ci., rem quampiam novam exordiri temperandum est Gell.; occ. z dat. ali z ab: = prizanesti (prizanašati) komu, čemu: templis temperatum est L., temperare sociis Ci., hostibus superatis Ci., fidem dedit ab his sacris se temperaturum L.; s finalnim stavkom: quoi male faciundist potestas, quae ne id faciat temperat Pl., quod in pluribus libris ne facerem temperavi Lact., nec nos temperamus imperiis, quo minus illi auxilii egeant L.; s quominus (quo minus): indignatiunculam, quam in cuiusdam amici auditorio cepi, non possum mihi temperare, quominus apud te … per epistulam effundam Plin. iun., non queo mihi temperare, quominus ad hoc pertinentia ipsa Censorii Catonis verba ponam Plin.; s quin: neque sibi homines feros temperaturos existimabat, quin in provinciam exirent C., non tempero mihi, quin utar interdum temerarie verbis Sen. ph.; zadnji dve konstrukciji tudi brez dat. (sibi, mihi): non temperante Tiberio, quin premeret voce, vultu T., ne sedato quidem tumultu temperare potuit, quin ex intervallo subinde facti reminisceretur Suet., vix temperabat, quin diceret: „Quin ego … “ Sen. ph., Arruntius non temperavit, quo minus primo statim libro poneret „ingentes esse famas de Regulo“ Sen. ph. — Dep. soobl. temperor -ārī -ātus sum: Lact. — Od tod

I. adj. pt. pr. temperāns -antis, adv. temperanter poznavajoč (imajoč) (pravo) mero, ohranjajoč (pravo) mero, držeč se (prave) mere, brzdajoč se, zmeren, trezen, vzdržen: frugi hominem et in omnibus vitae partibus moderatum ac temperantem Ci., homo sanctissimus ac temperantissimus Ci., cetera temperanter adiungit T., quibus modis temperanter haberetur T. z mero, temperantius agere Ci. ep.; z a(b): a cibo vinoque et somno multum temperans Aur., cives temperantiores a cupidine imperii L.; z gen.: temperans rei ac famae Ter., gaudii Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. temperātus 3, adv. -ē

1. primerno uravnan, primerno urejen (oblikovan), pravilno nastavljen, pravilen: prela Ca.

2. umerjen = ublažen, blag, mil, zmeren, zmerno topel, topel, manj mrzel, mlačen: esca Ci., tempus Varr., annus, locus Col., loca sunt temperatiora quam in Galliā remissioribus frigoribus C., temperatae regiones caeli Vitr., temperate tepebit Ca., arbores humoris temperate habentes Vitr.

3. metaf.
a) umerjen = primerno uravnan, pravilno urejen, ublažen: temperata varietas sonorum Ci., animus temperatus virtutibus L.
b) umerjen = prave mere se držeč, zmeren, miren, resen, umirjen, zastáven, preudaren, pameten, razboren: homo Ci., vir temperatus, constans Ci., homo temperatior in victoriā Caelius in Ci. ep., homo temperatissimus Ci., temperati mores Ci., aequabile et temperatum orationis genus Ci., oratio temperatior Ci., temperatum genus dicendi Suet. trezna, preprosta, vim temperatam di provehunt H., mens temperata a laetitiā H. vzdržujoč se radosti, adversus inimicos temperatus Sen. ph.