Franja

sedáj ahora; al presente; actualmente

prav (ravno) sedaj ahora mismo
že sedaj ahora mismo
sedaj ali nikoli ahora o nunca; (v tem trenutku) en este instante, en este momento
do sedaj hasta ahora, hasta aquí, hasta hoy, hasta el presente
za sedaj por el momento, por ahora
od sedaj naprej desde ahora, de hoy en adelante, de ahora en adelante
sedaj, ko ... ahora que...

sedàj maintenant, à présent, actuellement, en ce moment, à l'heure qu'il est

prav (ravno) sedaj à l'instant même
že sedaj d'ores et déjà
sedaj ali nikoli maintenant ou jamais
do sedaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent, jusqu'ici
od sedaj naprej à partir de maintenant, dès maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
za sedaj pour le moment, pour l'instant
sedaj, ko maintenant que

sédemdeset soixante-dix

v sedemsetih letih (od 70 do 80) dans les années soixante-dix

sedere^*

A) v. intr. (pres. siēdo)

1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje

2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga

sedéti to sit, to be sitting, to be seated; (ptice) to perch; (na jajcih) to hatch

sedéti s spodvitimi nogami to sit cross-legged
sedéti ob kom to sit beside someone, to sit by someone's side
sedéti pri mizi to sit at table
dobro sedi na konju he has a good seat
sedéti slikarju to sit for a painter
vedno sedi pri knjigah he is always bent over his books
vedno doma sedi he is a stayat-home, he leads a sedentary life
sedéti in lenariti to sit idle
sedéti v zaporu to be in prison, to be imprisoned, to be confined, to undergo one's term of punishment, to serve one's sentence; pogovorno to do time; žargon to do bird
sedéti na trnih, kot na šivankah to be on tenterhooks
sedéti na ušesih (figurativno) to be deaf to, not to listen to, to be inattentive

sèdlo s, mn. sȅdla sedálā
1. sedlo: baciti se u sedlo; izbaciti koga iz -a; naći se u -u priti do oblasti; uskočiti u čije sedlo dokopati se, dokomolčariti se na položaj koga drugega; pristaje mu kao kravi (kao krmači) sedlo
2. geogr. sedlo, preval: planinsko sedlo

sêdmī -ā -ō sedmi: sedmi po redu; -a sila sedma sila, skupno ime za sredstva množičnega obveščanja; naprezati se do -oga znoja truditi se, napenjati svoje sile do skrajnosti; to je meni -a briga to mi je deveta skrb

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

seeing² [sí:iŋ]

1. veznik (tudi seeing that)
ker (pa)

seeing you do not believe me ker (pa) mi ne verjamete

2. predlog
z ozirom na

seeing my difficulties z ozirom na (upoštevajoč) moje težave

seek ^* [si:k] prehodni glagol
iskati, poiskati; (po)skušati, skukati doseči, prizadevati si, težiti
arhaično obrniti se (to do, na)
neprehodni glagol
iskati (for s.th. kaj)

seek (out)! lov išči! (klic psu)
to seek s.o.'s advice (aid) iskati pri kom nasveta (pomoči)
to seek one's bed leči, iti v posteljo
to seek (a lady) in marriage prositi za roko, zasnubiti
to seek to help the neighbour skušati pomagati svojemu bližnjemu
to seek fame iskati (stremeti za) slavo
to seek a situation iskati službo
he seek s my life figurativno on mi streže po življenju
to seek s.th. of s.o. izprositi kaj od koga
to be to seek arhaično manjkati, ne biti na razpolago
he is to seek in intelligence arhaično manjka mu inteligence

Seele, die, (-, -n) duša; bei Federn: srčika; Technik jedro, Elektrizität bei Kabeln: stržen; Heerwesen, Militär svetloba cevi (orožja); figurativ duša, srce; eine schwarze Seele črna duša; keine Seele haben biti brezdušen; arme Seele verna duša v vicah, figurativ revež; keine Seele nihče, živa duša ne; eine Seele von Mensch dobra duša; ein Herz und eine Seele sein biti neločljiva/neločljivi; sich die Seele aus dem Leib rennen/reden z vsemi silami teči/govoriti; sich die Seele aus dem Leib husten obupno kašljati; jemandem die Seele aus dem Leib prügeln (koga) do mrtvega pretepsti;
an: Schaden an der Seele nehmen/genommen haben biti pokvarjen;
auf: auf der Seele brennen pekliti (koga); auf die Seele binden toplo položiti na srce; zabičati; auf der Seele lasten/liegen ležati na duši, težiti srce; schwer auf der Seele liegen težiti srce;
aus: aus der Seele sprechen govoriti od srca, vzeti besedo iz ust; aus ganzer Seele iz vsega srca, iz vse duše;
in: in tiefster Seele do dna srca, na dnu srca; in die Seele schneiden zadeti v srce; in der Seele leidtun smiliti se v dno srca;
mit: mit ganzer Seele z vsem srcem; mit Leib und Seele z dušo in telesom;
von: sich etwas von der Seele reden/schreiben olajšati si dušo/srce

seem [si:m] neprehodni glagol
zdeti se, zazdeti se, dozdevati se, videti se

all seemed pleased vsi so bili videti zadovoljni
apples do not seem to grow here videti je (najbrž) jabolka ne rastejo tu
I seem to be... zdi se, da sem...
it seems to me zdi se mi, mislim
it seems good to me zdi se mi prav (dobro)
it seems that he cannot deny it videti je (kazno je), da ne more tega zanikati
I seem to have known them for ages zdi se mi (imam vtis), da jih poznam že celo večnost
I can't seem to unlock this door teh vrat preprosto ne morem (znam) odpreti
he does not seem well ni videti (čisto) zdrav
she seems to be tired videti je utrujena
so it seems tako se zdi, tako je videti
there seems no need of help zdi se, da pomoč ni potrebna
arhaično me seems, me seemeth zdi se mi
me seemed zdelo se mi je

see through prehodni glagol & neprehodni glagol
jasno videti, spregledati (namere kake osebe itd.); pomagati (komu) iz težkega položaja, iz težav, da uspe

to see a thing through ne pustiti nekega dela, dokler ni končano, vzdržati, vztrajati do konca; do konca izvesti

segajoč [ó] (-a, -e) reichend (bis); -hoch (do prsi brusthoch, do stropa deckenhoch), od zgoraj navzdol: -lang (do gležnjev knöchellang, do polovice [halblang] halblang, do tal bodenlang)
figurativno v srce segajoč herzergreifend

sega|ti² [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können

seges -etis, f (iz kor. *seg- sejati, ki je domnevno inačica kor. *seq- v glag. secāre)

1. setev na polju do žetve, posevek, strn, strnína: VARR., SEN. PH. idr., segetis canae stantes percurrere aristas O., in segetem veluti cum flamma furentibus austris incidit V., seges farris ... matura messi L., lini, avenae V., leguminum COL., seges Indorum SEN. TR. dišave, bis segetem densis obducunt sentibus herbae V. nasad (vinskih trt); v pl.: LUCR., SEN. PH. idr., laetae (bujne) segetes CI., V., COL.; pren. korist, prednost, prid, obresti, dobiček: uberius nulli provenit ista seges O., historiarum scriptores ... quae tamen inde seges? IUV., seges scelerum PRUD.

2. meton. zorano in posejano (obsejano) polje, žitno polje, njiva: CA., L. idr., in segetem fruges dare CI. POËT. sejati, seges dicitur ea pars agri, quae arata est et consita FEST., segetes secundae et uberes CI., cohortes frumentatum in proximas segetes mittit C., segetes occat tibi mox frumenta daturas H.; pesn. vsako rodno (rodovitno) polje, posejano (posajeno) polje, njiva, posevek, sadišče, log, poljana, področje: ubi prima paretur arboribus (vinskim trtam) seges V., fert casiam non culta seges TIB.; šalj.: stimulorum seges PL. setvišče ostnov, gorjač, krepel, korobačev, bikovk (o sužnjih, ki jih vedno pretepajo); pren. polje = področje, poprišče, prizorišče, torišče: beneficium haud sterili in segete ACC. AP. NON., quid odisset Clodium Milo, segetem ... suae gloriae CI., seges criminum ARN.

3. metaf. gosta množica, velika množica, množina, mnoštvo, sila, neštetost: CL. idr., seges clipeata virorum O., concurret suae segeti O., segetes nefandae O., ferrea telotum seges V., nostrae seges osculationis CAT.

segno m

1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se

2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki

3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero

5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno

6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa

7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

seksapil samostalnik
(spolna privlačnost) ▸ szexepilGre za črnski soul ženske z dobršno mero seksapila v glasu. ▸ Ez egy fekete soul egy nőtől, akinek a hangjában jó adag szexepil van.
Ona je plesalka, ki izžareva divji seksapil in strast do plesanja. ▸ Ellenálhatatlan szexepilt és tánc iránti szenvedélyt sugárzó táncosnő.

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.