Franja

concurrō -ere, concurrī (redk. concucurrī), concursum

1. steči (stekati) se, od vseh strani skupaj (pri)hiteti, (pri)vreti, dreviti se, prihrumeti, trumoma se zb(i)rati: L. idr., tantus in curia clamor factus est, ut populus concurreret Ci., concurrite, concurrite, cives! Val. Max., unduque ex agris c. N., concurrunt ex gentibus auxilia Cu., omnes cuncurrerunt ad eum opprimendum N., ad me restituendum Romam c. Ci., omnes in unam navem concurrunt N., unde hospites gratulatum Romam concurrerint Ci. Pogosto brezos.: ad fanum ex urbe tota concurritur Ci., ad arma concurritur C. vse hiti pod orožje; occ. zateči (zatekati) se, pribežati: nulla sedes, quo concurrant, qui rem publicam defendere velint Ci., ad Leonidam c. Iust.

2. sniti se, shajati se, skupaj priti (prihajati), sreč(ev)ati se, sesta(ja)ti se; (o stvareh) zade(va)ti se, strniti (strinjati) se, skleniti (sklepati) se: ad druidas adulescentes concurrunt C., concurrunt ponto Cyaneae O., ne prorae navium concurrerent L. da ne bi trčile druga ob drugo, concurrentes rami Cu. zadevajoče se, si ossa forte recte concurrerint Cels. če se prav sprijemajo, concurrunt labra Sen. ph., concurrit os Q., ut neve aspere (verba) concurrerent neve vastius diducantur Ci., quia, si ita diceretur, obscaenius concurreret litterae Ci. (cum nobis bi namreč zvenelo kot cunno bis); pesn.: actor in scaena cum stetit, concurrit dextera laevae (dat.) H. se desnica združi z levico = mu ploskajo, est quibus Eleae concurrit palma quadrigae Pr. z nekaterimi se na cilju dirke sreča = nekaterim pripade; occ. v sovražnem pomenu skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, zgrabiti se, udariti se, udariti, navaliti, planiti na koga ali kaj: Lucan., T. idr., maximo clamore infestis signis concurrunt S., utrimque magno clamore concurritur S., concurritur H., priusquam concurreretur L., cum pedes concurrit L., naves concurrunt rostris L., omnia ventorum concurrere proelia vidi V., c. ferro O., acie Vell.; z dat.: Val. Fl., c. equitibus impigre L., comminus hosti O., audet virgo concurrere viris V., abnueram bello Italiam concurrere Teucris V., credas montes concurrere montibus V.; s praep.: concurrunt hastati cum hastatis L., concurrunt equites inter se C., c. rudibus inter se in modum iustae pugnae L., rostris inter se Cu. (o ptičih), c. in aliquem S., Iust., adversus aliquem L., contra aliquem Auct. b. Afr.; (tudi o boju dveh posameznikov): concurrit centurio cum centurione L., cum hoc concurrit ipse N., mutuis vulneribus c. Sen. rh., Brutus consul primus cum Arrunte … in acie … equo concurrit Val. Max.; pren.: concurrentis belli minae T. nastajajoče vojne, c. cum dolore Sen. ph.; inter se c. Q. (o abstr.) navzkriž si biti, nasprotovati si; jur. = poganjati se s kom za kaj (o pravnih zahtevah): c. alicui, alicui in (za) hereditatem ali in pignus Icti.

3. pren. (o abstr.) znajti se, časovno strniti (strinjati) se, hkrati (obenem) dogajati se, nastopiti (nastopati): tot concurrunt veri similia Ter., saepe concurrunt aliquorum contentiones Ci., quae ut concurrant omnia, optabile est Ci., nisi ista casu nonnumquam, forte temere concurrerent Ci.; concurrit aliquid cum aliqua re Dig. se ujema; posl.: Q., Dig., ut non concurrerent nomina (vzajemno plačevanje) Ci. ep.; medic.: accessiones (febrium) … binae pluresve concurrunt Cels.

concussion [kɔ̃küsjɔ̃] féminin poneverba; vieilli izsiljevanje

être accusé de concussion biti obdolžen poneverbe

condamnation [kɔ̃danasjɔ̃] féminin obsodba (pour zaradi); kazen; obsojanje, neodobravanje, zavračanje

condamnation aux dépens obsodba na plačilo stroškov
condamnation à mort, à la prison smrtna, zaporna obsodba
condamnation pour vol, pour meurtre obsodba zaradi tatvine, umora
condamnation par contumace, par défaut obsodba v odsotnosti
encourir, subir une condamnation biti obsojen
infliger, prononcer une condamnation izreči sodbo
porter une sévère condamnation ostro obsojati, kritizirati
réduire, commuer, annuler une condamnation zmanjšati, spremeniti, razveljaviti sodbo

condemnātiō -ōnis, f (condemnāre)

1. obsodba: condemnationem facere Icti. obsoditi ali povzročiti, da obsodijo, condemnationem pati Icti. obsojen biti.

2. met. prisojena kazen, globa: Icti.

condemnō -āre -āvī -ātum (cum in damnāre)

1. (o sodniku) obsoditi (obsojati), za krivega spozna(va)ti: innocens, si accusatus sit, absolvi potest, nocens, nisi accusatus fuerit, condemnari non potest Ci., hunc hominem Veneri absolvit, sibi condemnat Ci. globo prisodi sam sebi, condemnari praesentem L.; z dvojnim acc.: c. aliquem absentem Ci.; z gen. criminis: qui erant ipsi ambitūs condemnati Ci., rerum capitalium condemnati Ci., S., hominem iniuriarum condemnare Ci. zaradi krivic; z gen. pretii: civem capitis c. Ci. na smrt obsoditi, condemnari sponsionis Ci. obsoditi se na globo; tudi z abl.: condemnastis Scamandrum quo crimine? Ci. zaradi kakšne krivde?, ab adseculis tuis quadruplo condemnari Ci., c. denis milibus aeris L., capite Suet. ali capitali poenā Suet., Icti. na smrt; z de (za kaj, zaradi česa): de pecuniis repetundis, de vi Ci., de alea condemnatum … restituit Ci., c. aliquem de ambitu Suet.; z ad ali in (na kaj): ad metalla Suet. na suženjstvo v rudnikih, in antliam Suet. na suženjstvo pri samotežnem kolesu, ad bestias Icti. na boj z zvermi, ad mortem Lact., ad pecuniam, in solidum Icti.; s samim acc.: certam pecuniam, usuras usurarum Icti.; condemnari arbitrium pro socio Ci. od sodišča biti obsojen kot kupčijski družnik, illum libertum illi patrono HS X milia c. G. onega osvobojenca obsoditi, da plača onemu zavetniku …; s finalnim stavkom: condemnatus, ut pecuniam solvat Icti.

2. (o tožniku) doseči, da koga obsodijo, doseči obsodbo koga: quem per arbitrum circumvenire non posses, … hunc per iudicem condemnabis, …? Ci., ego hoc uno crimine illum condemnem necesse est Ci., si quem L. Gelli libertus furti condemnavit Ci., Cn. Pisonem accusavit condemnavitque Suet.

3. pren.
a) koga obsoditi (obsojati) = (o)kriviti, (ob)dolžiti: iam me ipse inertiae nequitiaeque condemno Ci., senatum crudelitatis c. Ci., summae se iniquitatis condemnari debere C.
b) obsoditi (obsojati) kaj, grajati, ne odobriti (odobravati) česa: Gabinii litteras insigni quādam notā atque ignominiā novā c. Ci., tuum factum non esse condemnatum iudicio amicorum Ci., c. factum aliquid C. in Ci. ep.
c) voti condemnatus Tit. fr. dolžan svojo obljubo izpolniti (ker mu je bila uslišana prošnja).

condenar obsoditi (a na); grajati, ne odobravati; zazidati (vrata)

condenar a muerte, condenar a diez años de prisión obsoditi na smrt, na 10 let ječe
condenarse (večno) pogubljen biti

condición ženski spol pogoj; stanje, položaj; kakovost, lastnost, stan; obveznost; značaj, narava

persona de condición oseba visokega stanu
a (con, bajo la) condición de (que) s pogojem da
bajo ninguna condición pod nobenim pogojem
de condición (que) tako da
sin condición brezpogojno
cumplir una condición izpolniti pogoj
estar en condición (šp) biti v dobri formi
rendirse sin condición predati se na milost in nemilost, brezpogojno kapitulirati
tener mala condición biti čemerne narave
condiciones de costumbre običajni pogoji
condiciones razonables ceneni (ugodni) pogoji
condiciones de venta prodajni pogoji
de condiciones acústicas akustično zgrajen (dvorana)
en buenas condiciones v dobrem stanju, dobro ohranjen
en estas condiciones v takih pogojih (razmerah)
estar en condiciones moči (morem)
hacer condiciones staviti pogoje
poner a uno en condiciones de hacer a. nekomu kaj omogočiti, olajšati
poner condiciones equitativas ugodne (cenene) pogoje staviti

condition¹ [kəndíšən] samostalnik
pogoj; okoliščina; položaj, stanje, stan
ameriško popravni izpit

to change one's condition poročiti se
of humble condition nizkega rodu
in prime condition v odličnem stanju
to be in condition moči, biti zmožen
on condition that s pogojem, da
out of condition v slabem stanju
under condition s pogojem
under present conditions glede na današnje prilike
to be in an interesting condition biti v drugem stanu
all sorts and conditions of men vsakovrstni ljudje
working conditions delovni pogoji

condition [kɔ̃disjɔ̃] féminin pogoj; stanje, položaj, situacija; stan, socialni položaj; kondicija, fiziološko stanje; vieilli služba, nameščenje; pluriel razmere

à (la) condition de, que s pogojem da; če, samo če
à cette condition s tem pogojem
à, sous condition pogojno, s pogojem, s pridržkom
dans ces conditions v takih razmerah, ob takem stanju
en condition (sport) v formi, v (dobri) kondiciji
en bonne, mauvaise condition (commerce) v dobrem, v slabem stanju
sans conditions brez pogojev, brezpogojno, brez pridržkov
condition d'admission sprejemni pogoj
conditions d'assurance zavarovalni pogoji
conditions atmosphériques vremensko stanje
conditions d'engagement namestitveni pogoji
condition expresse, préalable izrecen, predhoden pogoj
conditions de livraison, de paiement dobavni (dostavni), plačilni pogoji
condition juridique pravno stanje
condition de la route, conditions de trafic, de travail cestne, prometne, delovne razmere
conditions de vie življenjske razmere, možnosti
dicter, imposer, poser ses conditions diktirati, vsiliti, staviti svoje pogoje
envoyer à condition poslati na ogled
(vieilli) être de, en condition chez quelqu'un biti služabnik pri kom
faire une condition, ses conditions staviti pogoj, svoje pogoje
mettre des conditions à vezati pogoje na
mettre quelqu'un en condition preparirati koga s propagando
vivre selon sa condition živeti ustrezno svojemu socialnemu položaju
achat masculin à condition pogojni nakup
capitulation féminin sans condition brezpogojna kapitulacija
personne féminin de condition (élevée) oseba visokega stanu

condividere^* v. tr. (pres. condivido) deliti:
condividere l'opinione biti istega mnenja, strinjati se
condividere il dolore (di) sočustvovati s kom

condizionale

A) agg. pogojen, kondicionalen:
proposizione condizionale jezik pogojni stavek
condanna condizionale pravo pogojna obsodba

B) m jezik pogojnik, kondicional

C) f

1. jezik pogojni stavek

2. pravo pogojna obsodba:
beneficiare della condizionale biti pogojno obsojen

condizione f

1. pogoj:
resa senza condizioni brezpogojna vdaja
a condizione che pod pogojem, da

2. stanje, položaj:
essere in condizione di biti zmožen, moči
versare in gravi condizioni biti hudo bolan, biti v kritičnem stanju
un'auto ancora in buone condizioni še dobro ohranjen avto

3. stan:
gente di umile condizione preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu

condominio m (pl. -ni)

1. solastništvo, kondominij:
avere in condominio qcs. con qcn. biti s kom solastnik česa

2. zgradba v solastništvu

confection [kɔ̃fɛksjɔ̃] féminin izdelovanje, izvršitev; konfekcija, izdelovanje oblek, oblačilna industrija

maison féminin de confection konfekcijska trgovina
vêtement masculin de confection konfekcijska obleka
être, travailler dans la confection biti, delati v konfekciji

conferma f potrditev, potrjevanje; dokaz, potrdilo:
trovare, avere conferma (di qcs.) biti potrjeno
a conferma di v potrditev česa
chiedere la conferma di una nomina prositi za potrdilo o imenovanju

confiance [kɔ̃fjɑ̃s] féminin zaupanje, zaupnost, zaupljivost; samozavest

de confiance v dobri veri, nič hudega sluteč
en confiance z zaupanjem, brez bojazni
abus masculin de confiance zloraba zaupanja
digne de confiance vreden zaupanja
homme masculin, personne féminin de confiance zaupnik, zaupna oseba
maison féminin de confiance solidna tvrdka
place féminin, poste masculin de confiance zaupno mesto, položaj
question féminin de confiance vprašanje zaupnice
vote masculin de confiance glasovanje o zaupnici
avoir confiance en soi biti samozavesten
avoir une confiance totale en quelqu'un imeti popolno zaupanje v koga
acheter un appareil en toute confiance kupiti aparat brez bojazni, (da ne bi dobro deloval)
faire confiance à l'avenir zaupati bodočnosti
(familier) faites-moi confiance! verjemite mi!
donner sa confiance, faire confiance à quelqu'un zaupati komu
gagner la confiance de quelqu'un pridobiti si zaupanje kake osebe
inspirer (la) confiance zbujati zaupanje
jouir de l'entière confiance uživati polno zaupanje
mettre, placer sa confiance en staviti svoje zaupanje v
perdre confiance izgubiti zaupanje
prendre confiance en quelqu'un dobiti zaupanje v koga
trahir, tromper la confiance de quelqu'un izdati, prevarati zaupanje kake osebe

confidence [kɔ́nfidəns] samostalnik (in)
zaupanje; zaupno sporočilo; samozavest, drznost, nesramnost

to be in s.o.'s confidence biti zaupnik koga
to have every confidence popolnoma zaupati
in confidence zaupno
in strict confidence strogo zaupno
confidence man, confidence trickster slepar
o place (ali repose) confidence in s.o. dobiti zaupanje do koga
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno komu povedati
ameriško confidence game, britanska angleščina confidence trick prevara (zaupljive osebe)

confidēnza f

1. domačnost:
essere in confidenza con qcn. biti s kom domač, v pristnih odnosih
prendere confidenza con qcn., con qcs. seznaniti se s kom, s čim; postati domač s kom, s čim
prendersi una confidenza biti predomač

2. zaupanje:
avere confidenza in se stessi zaupati sam vase

3. zaupno sporočilo, skrivnost:
fare una confidenza a qcn. komu kaj zaupati
in confidenza zaupno

confite moški spol slaščice

estar a partir un confite biti zelo zaupen (con s)
confites pl slaščice, sladkarije

cōnfiteor -ērī -fessus sum (cum in fatērī)

1. prizna(va)ti, spozna(va)ti, izpoved(ov)ati (naspr. infitiari); abs.: O., Cu., T., ignosce, orat confitetur purgat Ter., ruri fuit, quemadmodum tute confiteris Ci., habes confitentem reum Ci. ki je priznal; z dat.: Nicomacho confessus Cu.; z obj. v acc.: l., Cat., Q., non dubitavit id ipsum, quod arguerit, confiteri Ci., scelus et facinus prae se ferens et confitens Ci., c. peccatum suum, facinus Cu.; z acc. in dat.: Q., amorem nutrici c. O.; s predikatnim acc.: se victos c. C., se hostem confessus est Ci. priznal je, da je sovražnik, se imperitum c. Q.; z ACI: Ter., S., Lucr. idr., confiteare te pecunias per vim coëgisse Ci., cui debere (me) salutem confiteor O.; z odvisnim vprašanjem: ad quam rem accepisset, confiteri Ci.; z de: Cu., Q., Paul., de meo facto non dubito, de Ligarii non audeo confiteri Ci., intellegis hoc tibi de statuis confitendum esse Ci., de caede Sullae Plautique haud confessus T.; z in in acc.: c. in se Dig.

2. pren. dejansko prizna(va)ti, spozna(va)ti, (po)kazati, razode(va)ti, povedati, odkri(va)ti: alma parens confessa deam V. se je pokazala, da je boginja, c. vultibus iram O., se c. O. izdati se, motum animi lacrimis c. Q.; occ. hvaleč, poveličujoč, zahvaljujoč koga ali kaj spozna(va)ti: Christum Prud., deum summum Lact., omne euangelium Tert.; z dat.: c. nomini tuo ali tibi, domine Vulg. Od tod pt. pf. cōnfessus 3
a) act. kdor je priznal, priznavši: c. reus O., Ph., Dig., de confessis sicut de manifestis rerum capitalium supplicium sumere S., a confessis res extemplo expetuntur L.; pesn.: supplex confessasque manus obliquaque bracchia tendens O. (enalaga) roki, priznavši, da sta premagani = proseči.
b) pass. priznan = očiten, dognan, nedvomen: Tab. XII ap. Gell., Plin., Q., Icti., ut omnes intellegant, quam manifestam, quam confessam rem pecuniā redimere conetur Ci., quasi confessa nec dubia signa Col., confessa hostium obsequia Plin. iun.; od tod subst. cōnfessum -ī, n kar je obče priznano, nedvomno: in confesso esse Sen. ph. obče priznano biti, vita cervis in confesso longa est Sen. ph. nedvomno; in confesso esse z ACI: Vell., Plin., T.; ad liquidum confessumque perducere omnia Q.; in confessum venire Plin. iun. obče priznavati se; ex confesso Q. kakor je obče priznano, ex confesso turpia esse Sen. ph. nedvomno; ab aliquo pro confesso et indubitato habitum esse Lact.; v pl.: a confessis transeamus ad dubia Sen. ph., de confessis disserere Plin., adhuc versamur in confessis Q.

Opomba: Nenavaden fut. I. confitebimus: It.