Franja

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

care¹ [kɛə] samostalnik
skrb, nega; zaskrbljenost, previdnost, pazljivost; marljivost, prizadevnost

to take (ali have) care (of) biti previden
to take (ali have) the care of poskrbeti za koga ali kaj
care of (kratica c/o) pri (v naslovih)
Care Sunday peta postna nedelja
that shall be my care za to bom že jaz poskrbel
care killed (ali will kill) the cat pretirana skrb škoduje
with care! pazi! previdno!

care² [kɛə] neprehodni glagol (for, of, about)
skrbeti, negovati; marati
ameriško zmoči, uspešno urediti

to care for rad imeti, zanimati se
much do I care for mar mi je, še na misel mi ne pride
I don't care ne ljubi se mi, ni mi mar
for aught (ali ought) I care zaradi mene, meni nič mar
I don't care if I do nimam nič proti
I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, fig, feather, whoop) nič mi ni mar, vseeno mi je
what do I care? kaj mi mar?

carême [karɛm] masculin post, postni čas; pluriel postne pridige

visage masculin de carême bled, žalosten, strog obraz
il a une face, un visage de carême videti je kot Kristus na križu
faire carême postiti se
arriver, tomber comme marée (ali mars) en carême priti z absolutno točnostjo, o pravem času, kot poklican
rompre le carême prelomiti post

careō -ēre -uī -itūrus (iz *caseō, mediopasiv; prim. castus 3, castus -ūs, castimūnia)

1. biti brez česa, biti prost česa, ne imeti; z abl.: Lucr., Sen. ph., Q. idr., erat dignitate regiā, quamquam carebat nomine N. ni imel naslova, quae caret ora cruore nostro? H., ripa caret ventis H. je brezvetrn, adituque carentia saxa O. nepristopne, tandem nivibus Rhodope caritura O.; o dobrih rečeh: quam multa sunt commoda, quibus caremus Ci., si mercede caret virtus, tamen sit se ipsa contenta Ci., honore, lege c. Ci., arte c. H., bonis vero militibus cariturus sum Cu.; o slabih rečeh: P. Naso omni carens cupiditate Ci., metu carere non possumus Ci. strahu se ne moremo otresti, carebat suspicione Ci., N., c. culpā Kom., Ci., crimine, malo, dolore, febri Ci., morte H. nesmrten biti, malis hominibus Icti.

2. occ. po svoji volji vzdržati se, ne posluževati se, ne uporabiti (uporabljati), ne uživati, ne udeleževati se česa, odreči (odrekati) se čemu, (pri)kratiti si kaj: Pl., amicorum caruit facultatibus N. ni uporabil, quod declamationibus nostris cares, damni nihil facis Ci. ep., Veneris fructu c. Lucr.; poseb. o kakem kraju: caruit foro Pompeius, caruit senatu, caruit publico Ci. se je izogibal, non modo provinciis atque oris Italiae ac portubus nostris, sed etiam Appia iam via carebamus Ci. se nismo smeli posluževati, qui... caret omni maiorum censu Iuv. ki je po svoji krivdi izgubil, ki je potratil, caret libens patriā T.

3. (s priokusom neprijetnosti) pogrešiti (pogrešati), težko biti brez česa, morati se odreči čemu: Pl., Luc. fr., dies festi quid haberent voluptatis, carendo magis intellexi quam fruendo Ci., non caret is, qui non desiderat Ci.; z abl.: eo viro carent aegrius Ci. ga teže pogrešajo, c. consuetudine amicorum Ci., provinciā domoque Ci., patriā Ter., Ci., N. ali urbe, moenibus Ci. pogrešati (evfem. za pregnanstvo), matre carentes privigni H. ki se jim toži po materi, sirote; z gen.: tui carendum quod erat Ter., quod carendum tui erat Laevius ap. Gell.; vulg. z acc.: Fr., quia id, quod amo, careo Pl., meos parentes careo Turpilius ap. Non.; od tod pass. careri: Marc., virque mihi dempto fine carendus abest O. ki ga moram težko pogrešati. — Dep. soobl. careor v st.lat. po Prisc.

Opomba: Gen. pl. pt. pr. carentum: V., Lucr.

cargar [g/gu] naložiti, natovoriti, naprtiti, obremeniti, obtežiti; prevzeti (obveznosti); nadlegovati; nabiti (puško ipd.); preobložiti; obdolžiti; naskočiti, napasti; težiti, stiskati (se), prerivati se; naraščati (veter)

cargar el acento (en) naglasiti
cargar en cuenta v breme vpisati
cargar de deudas obremeniti z dolgovi
cargar la mano preveč dati, preobremeniti
cargar mucho preveč se najesti ali napiti
cargar con alg. a (en) hombros koga na ramena vzeti
cargar con a. nekaj naložiti, nesti, prevzeti
cargar contra el enemigo naskočiti sovražnika
cargar sobre sí nase vzeti (breme, obveznosti)
cargarse nagniti telo na stran; pokriti se (nebo); razdražen biti
cargarse de lágrimas zasolziti se (oči)
se le carga la cabeza ima omotico; razkačen je

cargo [ká:gou] samostalnik
ladijski tovor

cargo boat, cargo ship tovorna ladja
cargo tank tanker
to take in (ali load) a cargo naložiti tovor
to discharge (ali unload) a cargo razkladati tovor

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

cariēs, acc. -em, abl. -ē (drugi skloni niso izpričani), f (prim. gr. ἀκήρατος nepoškodovan, κήρ poguba, smrt, κεραίζω rušim, pustošim, plenim, κεραυνός gromska strela) gnilost, gniloba, trhlost, trohnoba, preperelost; o lesu: Varr. ap. Non., Vitr., Col., Plin., Ap., vertitur in teneram cariem... cumba O. strohni na drobno; o kosteh in udih: Luc. ap. Non., Cels.; o presušenih tleh: Col.; o zidovju: Amm.; svojstven okus, ki izpričuje starost vina: Col., Plin., ali sadja: Mart.; met. porogljivo o starih ljudeh: Afr. et Turpilius ap. Non.

carína (urad) customs pl; (dajatev) duty, pl duties; tariff

brez caríne, prost caríne duty-free, custom-free; non dutiable
carína plačana duty-paid
podvržen caríni liable to duty; liable to customs, dutiable
neplačana carína unpaid duty
izvozna carína export duty
uvozna carína import duty, duties on entry
zaščitna carína protective tariff
trgovina brez caríne free trade
iti skozi caríno to go (ali to pass) through the customs
plačati caríno to pay duty (za, na on)
pobirati caríno to collect duty

carína aduana f ; (pristojbine) derechos m pl aduaneros

izvozna carina derechos de exportación (ali de salida)
uvozna carina derechos de importación (ali de entrada)
zaščitna (tranzitna) carina derechos protectores (de tránsito)
prost carine sin pagar aduana, de libre importación, exento (da pago) de derechos aduaneros
zavezan carini sujeto a derechos
plačati carino pagar (derechos de) aduana

carinski pridevnik
1. (o dejavnosti) ▸ vám-Postopek se začne in poteka tudi v skladu s carinskimi predpisi. ▸ Az eljárást a vámszabályoknak megfelelően kezdik meg és folytatják le.
Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili sezname največjih davčnih neplačnikov. ▸ Az adó- és vámhivatal ma a honlapján közzétette a legnagyobb adóhátralékosok listáit.
Povezane iztočnice: carinska deklaracija

2. (o dajatvi) ▸ vám-Uvoznik mora carinske dajatve plačati v 30 dneh, drugače mu prično teči zamudne obresti. ▸ Az importőr köteles 30 napon belül befizetni a vámterhet, ellenkező esetben késedelmi kamatot fizet.
Povezane iztočnice: carinska stopnja, carinski dolg

3. (o zgradbi ali območju) ▸ vám-Imamo tudi lastno carinsko skladišče na dveh lokacijah v Sloveniji. ▸ Szlovéniában két helyen is van saját vámraktárunk.

carínski customs

carínski agent customs agent
carínska meja customs frontier
carínsko področje customs territory
carínsko potrdilo customs warrant
carínska pregraja cus toms barrier
carínski predpisi customs regulations pl
carínska odprava customs clearance
carínski pregled customs examination
carínska prijava, deklaracija customs declaration
carínske pristojbine customs dues, customs duties
carínsko skladišče customs warehouse
carínska tarifa customs tariff
carínska unija customs union
carínski urad customs house, ZDA customhouse
carínski sistem customs system
carínski uradnik customs officer (ali official)
brez carínska cona duty-free zone
opraviti carínske formalnosti to effect customs clearance

carínski aduanero; de (la) aduana

carinski agent (agencija) agente m (agencia f) de aduana
carinski dohodki ingresos m pl de aduana
carinski dokumenti documentos m pl de aduana
carinska odprava despacho m en la aduana, trámites m pl aduaneros
carinska pobotnica recibo m de la aduana
carinska meja frontera f aduanera
carinski pregled (v avtu, vlaku) revisión f de equipajes, (na ladji) visita f de la aduana
carinska prijava declaración f de aduanas
carinski predpis(i) reglamento m de aduanas
carinska spremnica guía f de tránsito
carinska pogodba, sporazum acuerdo m aduanero
carinske pristojbine derechos m plde aduana
carinski preglednik vista m de aduana
carinsko skladišče almacenes m pl (ali depósito m) de la aduana
carinski prestopek contravención f de la ley de Aduanas
carinska tarifa tarifa f aduanera, arancel m aduanero
carinski ukrep medida f aduanera
carinska unija unión f aduanera
carinska uprava administración f de aduanas
carinski uradnik funcionario m de aduanas
carinska vojna guerra f aduanera, guerra de tarifas

cāris -idis, f (gr.καρίς) karida, neke vrste morski rak ali rakovica: O.

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)

1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.

2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.

3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.

carotte [-rɔt] adjectif ognjeno rdeč; féminin korenje, mrkev; rdeč izvesek trafiké

carotte (de tabac) zvitek tobaka (za žvečenje)
carottes potagères, fourragères jedilno, krmilno korenje
carottes râpées nastrgano korenje
poil-de-carotte (invariable) rdečelas
(familier) les carottes sont cuites (figuré) vse je končano, izgubljeno, ničesar se ne da več napraviti
jouer la carotte pretirano previdno, z majhnimi vložki igrati (pri kartanju), ničesar ne tvegati
tirer une carotte à quelqu'un (familier) sleparsko, z goljufijo od koga kaj doseči ali dobiti

carpasum (Col. poet., Dig.) ali carpathum (Plin.) -ī, n (gr. κάρπασος) karpas, karpat, neka rastl. s strupenim izločkom. Od tod menda adj. carpathius 3 iz (od) karpata, kárpatski: filum Amm.

Carpathus (Carpathos) -ī, f (Κάρπαϑος) Karpat, otok med Kreto in Rodosom: Mel., Plin. idr. Od tod adj. Carpathius 3 (Καρπάϑιος) karpatski (Karpatski): Carpathium mare Luc. fr., V., H., Pr., Mel., Plin. ali pelagus H., Col. ali Carpathius gurges V. ali Carpathiae undae Pr. Karpatsko morje, južni del Egejskega morja (pesn. = Egejsko morje), vates ali senex (= Proteus) O.