Franja

Taurubulae -ārum, f Tavrúbuli (du.), dve vzpetini na otoku Kapreje (Capreae) nasproti kampanijske obale (zdaj Toro grande in Toro piccolo): ipse fodit, ditesque Caprae viridesque resultant Taurubulae, et terris ingens redit aequoris echo Stat.

temperamènt tempérament moški spol , (živahnost) dynamisme moški spol , vivacité ženski spol , ardeur ženski spol , entrain moški spol

brez temperamenta sans dynamisme (ali ardeur, vivacité), flegmatique, indolent
imeti temperament être plein de vie, être très vif, être d'une grande vivacité, avoir beaucoup de vivacité (ali d'entrain, de dynamisme)

tempíran (-a -o) adj.
tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato...

tenue [tənü] féminin (za)držanje, obnašanje, vedenje; trajanje; figuré umerjenost, korektnost; vódenje (knjig, poslov), upravljanje; obleka; militaire uniforma

en grande tenue v svečani gala obleki ali uniformi
tenue d'équitation, de sport, de service, de soirée, de travail jahalna, športna, službena, večerna, delovna obleka
tenue des comptes vódenje računov
tenue des livres knjigovodstvo
tenue en partie double dvojno knjigovodstvo
tenue de maison upravljanje hiše
petite tenue, tenue de ville dnevna obleka (za vsak dan)
tenue de route zmožnost vozila, da obdrži smer, ki jo zahteva voznik
bonne tenue en classe, à table lepo vedenje v šoli, pri mizi
mauvaise tenue d'un écolier courbé sur son cahier slaba drža učenca, ki se drži ukrivljeno nad zvezkom
être en petite tenue (familier) biti malo oblečen
manquer de tenue ne se vesti korektno

têrna (-e) f

1. igre terno

2. pren. (velika, koristna pridobitev) fortuna insperata, terno al lotto:
on že ni terna za podjetje non direi che lui sia un grande acquisto per la ditta

težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
izvleči iz težav trarre d'impaccio
brez težave senza difficoltà
s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
težava je v tem, da ... il brutto è che...
težava šele pride il peggio ha ancora da venire
imeti težave z zakonom avere noie con la legge
pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
imeti težave s spanjem dormire male
pren. imeti srčne težave essere innamorati

toaléta toilette ženski spol

v veliki toaleti en grande toilette; (stranišče) cabinets moški spol množine (d'aisance), W.-C. moški spol, (množina), toilette(s) ženski spol, (množina)

toilette [twalɛt] féminin toaletna mizica; toaleta, obleka, lišp; oblačenje (umivanje, česanje)

toilettes pluriel stranišče
toilette d'été, de mariée poletna, poročna obleka
toilette du soir, de bal večerna, plesna toaleta
cabinet masculin de toilette umivalnica
gant masculin, savon masculin, serviette féminin de toilette rokavica za umivanje, toaletno milo, toaletni prtiček (krpa)
trousse féminin de toilette torbica s toaletnim priborom
avoir le goût de la toilette biti koketen
être en grande toilette biti v veliki toaleti
faire (sa) toilette obleči in nališpati se, končati z oblačenjem in lišpanjem
faire la toilette de quelque chose umiti, očistiti kaj
aller aux toilettes iti na stranišče

trapelare¹ v. intr. (pres. trapelo)

1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo

2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti

tŕd dur, rude (tudi figurativno) , rigide, raide, inflexible , (trden) ferme, solide, résistant , (od mraza) engourdi, gourd , (strog) sévère, rigoureux , (brezčuten) insensible , (težaven) difficile, pénible, ardu

trde besede de dures paroles
trd boj dur combat, combat acharné
trdi časi des temps durs (ali difficiles)
trdo jajce œuf dur
trda kazen peine ženski spol sévère, dure punition
trda resnica vérité cruelle
trda usoda sort cruel
trda zima hiver rigoureux (ali dur, rude), rude hiver
trdo življenje vie dure
biti trde glave (figurativno) avoir la tête dure, être réfractaire
biti malce trd être un peu ivre (ali familiarno éméché, pompette)
biti trd na kaj avoir grande envie de quelque chose, être avide de quelque chose, familiarno être engoué de quelque chose
trdo s kom ravnati traiter quelqu'un durement (ali avec dureté), se montrer dur avec quelqu'un
to bo trd oreh zanj cela lui donnera du fil à retordre
trd kakor kamen dur comme (la) pierre
trd kakor železo dur comme le fer (ali l'airain)

trionfo m

1. hist. triumf

2. ekst. zmagoslavje, sijajna zmaga, bleščeč uspeh:
il trionfo del bene sul male zmaga dobrega nad zlim
essere accolto in trionfo biti sprejet z velikimi častmi
ottenere, riportare un grande trionfo su premagati, poraziti koga, triumfirati nad kom
portare qcn. in trionfo koga nesti na ramenih

3. pren. nebeško poveličanje

4. namizni nastavek

5. alegorični sprevod (v renesansi)

6. igre tarok; adut

ugánka (-e) f

1. indovinello; cruciverba; rebus:
razrešiti, rešiti uganko risolvere l'indovinello

2. pren. enigma, interrogativo:
večna uganka življenja l'eterno interrogativo della vita
biti za koga velika uganka essere un grande enigma per qcn.
pren. govoriti v ugankah parlare per rebus

ugléd réputation ženski spol , prestige moški spol , considération ženski spol , estime ženski spol , autorité ženski spol , crédit moški spol

velik ugled imeti, uživati jouir d'un grand prestige (ali d'une grande réputation, considération, estime), être tenu en grande estime
izgubiti ugled perdre de sa réputation (ali de son prestige)
pridobiti si ugled acquérir du prestige (ali de la réputation)

uglèd (-éda) m ascendente, autorità, considerazione; credito, prestigio:
uživati velik ugled pri avere un forte ascendente su; godere di molto credito, di grande prestigio presso
braniti ugled družine tutelare il decoro della famiglia

unifórma (-e) f voj. divisa, uniforme; ekst. uniforme; tenuta:
nositi uniformo portare la divisa
gasilska, lovska, policijska, vojaška, železničarska uniforma uniforme di pompiere, di cacciatore, di poliziotto, militare, di ferroviere
gala, paradna uniforma alta tenuta, grande uniforme, uniforme di gala
sleči uniformo essere congedato
možje v uniformah i poliziotti

uniforme

A) agg.

1. enoten, istoličen; uniformen

2. enakomeren:
moto uniforme enakomerno gibanje

3. mat. homogen:
funzione uniforme homogena funkcija

4. pren. enoličen:
vita uniforme enolično življenje

B) f

1. voj. uniforma; delovna obleka:
alta, grande uniforme paradna uniforma
uniforme da combattimento bojna obleka
uniforme di fatica delovna obleka
indossare l'uniforme pren. obleči uniformo, stopiti v vojsko, začeti vojaško kariero

2. ekst. uniforma

úpanje (-a) n

1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza

utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

3. (izraža verjetnost):
danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina

utilité [-te] féminin koristnost, korist, uporabnost

utilités pluriel stranske vloge (v gledališču, pri filmu, itd.)
utilité pratique porabnost
d'utilité publique občekoristen
être d'une grande utilité biti zelo poraben, koristen
ton aide n'est d'aucune utilité tvoja pomoč ni v nobeno korist

vacō -āre -āvī -ātum (po kor. sor. z vānus)

1. biti prazen, biti pust, biti prost, biti nezaseden, biti neobdelan, biti brez česa: Pl., Lucr., Q., Sen. ph., Sen. tr. idr., tota domus superior vacat Ci. ep., latissime vacare agros C. da so zemljišča neposeljena in neobdelana, vacantes forte balnearum fornaces T., saltūs longe lateque vacantes V., ostia pulverulenta vacant O. so brez vode, festus vacat pagus H. je praznično prazen, nullius philosophiae vacaret locus Ci. ne bi bil noben filozofski sistem brez zastopnika; z abl.: terra vacat humore Ci., ab ea parte, quae fere pedum trecentorum intervallo a fluminis circuitu vacabat Hirt. ki ga ni obtekala reka, hoste vacare domos V.; s praep.: haec loca a custodiā vacabant C.

2. occ.
a) biti izpraznjen, biti brez gospodarja (lastnika), biti nikogaršnji, ne biti v lasti (posesti) nikogar: cum agri … Gallici … aliquantum vacaret L., bona vacabunt Icti., bona vacantia Icti., populus vacantia teneret T. nikogaršnje blago, regnum vacans Iust., vacantem locum explere Sen. ph., cum locus (sc. praeturae) vacet Plin. iun.
b) pt. pr. vacans (o ženskah) neomožena, neporočena: mulier Icti., meretrix Ps.-Q. (Decl.).

3. metaf.
a) biti prost česa, ne imeti česa, biti brez česa; z abl.: Lucr., Lucan., Q. idr., res publica pecuniā vacat L., vacat aetas nostra muneribus Ci., nox pudore vacat O., ora vacent epulis O. naj se vzdržujejo jedi, vacare curā et negotio Ci., omni culpā Ci., omni curatione rerum Ci., populo Ci. (iz)ogibati se, utrisque armis Ci. ne biti (ostati) na nobeni strani, morbo Cels., morbis Icti., mens vacans (brez) corpore Ci.; s praep.: Col., Sen. ph. idr., a metu et periculis L., ab omni concitatione animi Ci., a negotiis Ph., milites ab opere vacabant C., nullum tempus illi … a forensi dictione … vacabat Ci.
b) occ. α) biti oproščen česa: muneribus Ci. davkov, militiae munere L., a muneribus, a tutelis Icti. β) imeti čas, utegniti; abs.: scribes aliquid, si vacabis Ci. ep., si vacas animo Ci., animus vacans O., si forte vacas, sequere et procul audi H., dum perago tecum pauca, … vaca O. vzemi si čas; occ. z dat. rei: imeti čas za kaj, posvetiti (posvečati) se čemu, ukvarjati se s čim, pečati se s čim, baviti se s čim: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., Q., Vell., Val. Max., Mart., Suet. idr., ego vero philosophiae semper vaco Ci., studia, quibus vacant cives Ci., ille non vacasse sermoni suo regem causatus discessit Cu., clientium negotiis vacare T.; z dat. personae: Q., Plin. iun. idr., non vacare adire volentibus Sen. ph. obiskovalcev ne puščati k sebi; s praepo ad: non vaco ad istas ineptias Sen. ph.; pesn. z in z acc.: in nullum mea mens grande vacavit opus O.; z inf.: tu Tyrias acies … vacasti sternere Stat.
c) impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je; abs.: dum vacat O., si vacet Q. ali si vacat Iuv. v prostih urah, v prostem času; z inf.: Plin. iun., Q. idr., hactenus indulsisse vacat V., si vacet annales nostrorum audire laborum V.; z dat. personae: Q. idr., quo magis te, cui vacat, hortor Plin. iun., tandem curare corpus … amicis vacavit Cu. prijatelji so utegnili, nam vacat exiguis rebus adesse Iovi O., nec praebere vacet tibi cantibus aures O.
d) biti ali ležati ali ostati nerabljen, ne(u)porabljen, biti na razpolago, biti na voljo: pecunia vacabit pupillo Icti., litora iure gentium omnibus vacant Icti.; tudi = biti namenjen čemu, za kaj: balneum usibus dominicis vacare Icti., stabulum iumentis et carrucis vacans Icti. — Od tod adj. pt. pr. vacāns -antis odvečen, nepotreben, preveč: vacantia ac non necessaria excidere Gell.; adv. vacanter po nepotrebnem: sidera lambit, vacanter hoc etiam … 'accumulavit et inaniter Gell.

Opomba: Napačne obl. vacuit (pf.) Tert., vacuerat Aug., Tert., vacuisset Tert., vacuisse Aug. — V starejši ali vulg. lat. se je pisalo in govorilo tudi voco; od tod besedna igra: fac habeant linguam tuae aedes. Quid ita? Quom veniam, ut vocent (= klicati in biti prazen) Pl.