Franja

scorrimento m pretok; drsenje; polzenje:
strada di scorrimento hitra mestna cesta

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

Sēplāsia -ae, f Seplázija, cesta (ulica) v Kapui, kjer so prodajali mazila in dišave: CI., VAL. MAX., AUS., fraus Seplasiae PLIN. v Seplaziji ponarejena mazila; v pl. obl. Sēplāsiae -ārum, f Seplázije: POMP. FR., VARR. AP. NON. in heterocl. Sēplāsia -ōrum, n Seplázija (Seplázije): VARR. AP. NON., MARC. Od tod subst.

1. sēplāsiārius -iī, m seplaziárij = trgovec s seplázijskim mazilom, mazilar, kramar (s seplazijskimi mazili): LAMP.

2. sēplāsium -iī, n seplázij = seplázijsko mazilo: PETR.

serpentin|a ženski spol (-e …) die Serpentine, die Straßenkehre
dvojna serpentina die S-Kurve
cesta s serpentinami die Serpentinenstraße

serpentinast (-a, -o) serpentinisch
serpentinasta cesta die Serpentinenstraße

serpentínast

serpentínasta cesta, serpentínast pot winding; meandering; full of twists and turns

serpentínast serpentin, en lacets

serpentinasta cesta route serpentine (ali en lacets)
serpentinasta pot chemin serpentin (ali en lacets)

serpentine [sə́:pəntain]

1. samostalnik
vijugasta črta, vijuga; serpentina, rida, okljuk, ovinek
mineralogija serpentin

the Serpentine ribnik kačaste oblike v Hyde Parku

2. pridevnik
kačast; ki se zvija kot kača
figurativno izdajalski, zahrbten, verolomen, satanski

serpentine road vijugasta cesta
serpentine windings kačje ride

3. neprehodni glagol
vijugati se, viti se

shójen trodden; beaten

shójena pot, steza, cesta a well trodden way, path, road, a beaten track
shójeni čevlji worn-out shoes pl

slȁma ž slama: ječmena, pšenična slama: Kumovska Slama astr. rimska cesta; alajbegova slama predmet, blago, roba brez lastnika; krov od -e; spavati na -i; mlatiti praznu -u; biti kao suha slama

smjȅr m, mn. smjȅrovi (ijek.), smȅr m, mn. smȅrovi (ek.) (češ.)
1. smer: smjer kretanja, vjetra; novi smjerovi; jedan smjer enosmerna cesta
2. namen: lutati bez -a; otkriti kome svoj smjer

snow² [snóu] neprehodni glagol
snežiti
figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
prehodni glagol
zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

it snows sneži
it snowed invitations deževalo je povabil
he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom

spólzek (-zka -o) adj.

1. sdrucciolevole, sdruccioloso, scivoloso; viscido:
spolzka cesta strada sdrucciolevole
spolzek kot riba viscido come un pesce

2. grasso, salace, osceno:
spolzko govorjenje discorsi osceni

stánje state; condition; (položaj) situation; (okoliščine) circumstances pl

stánje pripravljenosti alert
izredno stánje (state of) emergency
kritično stánje crisis, juncture, turning point
stánje stvari state of affairs
dejansko stánje the true (ali actual) state (of affairs)
duševno stánje frame of mind
številčno stánje vojske manpower
zdravstveno stánje state of health
cesta (hiša) je v dobrem (slabem) stánju the road (the house) is in good (in bad) repair
držati, vzdrževati v dobrem stánju to keep in (good) repair
postaviti v prejšnje stánje to restore
v žalostnem stánju in a sorry (ali sad) plight

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

stránski (-a -o) adj.

1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato

2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare

Strelec samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ NyilasRimska cesta je najsvetlejša v ozvezdju Strelec, zelo nizko na južni strani neba. ▸ kontrastivno zanimivo A Tejút a Nyilas csillagképben a legfényesebb, a horizont fölött az égbolt déli részén.
Jupiter lahko v ozvezdju Strelca opazujemo v jutranjih urah. ▸ A Jupitert a Nyilas csillagképében a reggeli órákban figyelhetjük meg.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ NyilasLuna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

Subūra (Suburra) -ae, f Subúra, cesta v najživahnejšem in najhrupnejšem delu Rima, ki je vodila od Avgustovega trga (Foruma) proti Karinam, sicer razvpito bivališče vlačug: Varr., L., Pers., Q., Mart., Iuv., Fest. Od tod adj. Subūrānus (Suburrānus) 3 subúrski: regio Varr., tribus Varr., Ci., Plin., canes H., clivus (= Esquilīnus) Mart., magistra (vlačuga, kurbica) Mart.; subst. Subūrānēnsēs -ium, m Suburán(c)i, preb. Subure: Fest.