Franja

Zadetki iskanja

  • naglas|ek moški spol (-ka …) (naglasno znamenje) das Akzentzeichen/Betonungszeichen
  • naglásen (-sna -o) adj. lingv. dell'accento, accentuativo:
    naglasni zlog sede dell'accento
    naglasno znamenje segnaccento
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • neb|o1 [ó] moški spol (-a, ni množine)

    1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
    … neba Himmels-
    (prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
    med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
    znamenje na nebu das Himmelszeichen
    na vse strani neba in alle Winde
    pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
    pod tujim nebom unter fremden Sternen
    proti nebu himmelwärts
    do neba (segajoč) himmelhoch
    z vedrega neba aus heiterem Himmel
    z vseh strani neba aus Ost und West
    hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
    obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
    figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
    še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

    2. religija der Himmel
    | ➞ → nebesa
    iti v nebo religija gen Himmel fahren
    figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
    figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
    figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

    3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
    postelja z nebom das Himmelbett
  • nevo moški spol medicina pigmentna pega

    nevo materno materino znamenje
  • nocturnus 3 (noctū; prim. diurnus) (po)nočen, ponoči (naspr. diurnus): ora Pl. nočni, tj. grdogledi, grdi obrazi, vigiles Pl., vigiliae L., horae Ci., praesidium Palatii Ci., quodsi duodecim tabulae nocturnum furem quoquo modo, diurnum autem, si se telo defenderet, interfici inpune voluerunt, quis est, qui … Ci., nocturna mulierum sacrificia Ci., tempore nocturno Lucr., tempore vel diurno vel nocturno Q., magnis nocturnis diurnisque itineribus C., n. ros C., n. rores Col., n. consilia S., n. Bacchus V. ponoči čaščen, n. Cithaeron V. (ker so na njem obhajali bakhanalije ponoči), arae V. (ker so na njih podzemeljskim božanstvom žrtvovali ponoči), n. bella V., nocturna in lumina V. v razsvetlitev noči, n. manus, n. merum H., insigne (znamenje), iter, via L., frigora L., frigus Cu., imagines Tib., nocturnae quietis imago T., n. colloquia, diurna nocturnaque munia T., cubilia diurna nocturnaque Plin. iun.; pesn. (= gr. νύχιος) predik. v pomenu temporalnega adv. = ponoči: nec (sc. lupus) gregibus nocturnus obambulat V., urbis aventes moenia nocturni subrepere H., advocati iam paene nocturni Petr. Kot subst. Nocturnus -ī, m Noktúrn, nočni bog, bog noči: Pl.
  • nōscō (stlat. gnōscō) -ere, nōvī, nōtum (indoev. baza *g̑enH-, *g̑noH- vedeti, znati; prim. skr. janā́ti ve, zna, gr. γι-γνώσκω spoznavam, γνωτός znan, γνώμη mnenje, lat. gnārus, ī-gnārus, īgnōrāre, ī-gnōtus, nōtiō, nota, sl. znati, znamenje, znak, hr. znȁti, znàmēnje, znȃk, got. kunnan = stvnem. kunnan vedeti, stvnem. knāu spoznam, ang. know vedeti, znati)

    I. v obl. iz prezentovega debla

    1. spozna(va)ti, prepozna(va)ti, izvedeti, zazna(va)ti, zapaziti (zapažati), opaziti (opazovati), razvide(va)ti, ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, doje(ma)ti, učiti se: nos eius animum de nostris factis noscimus Pl., malefacta ne noscant sua Ter., n. voltūs Lucr., deus ille, quem mente noscimus Ci., praeceptum Apollinis, quo monet, ut se quisque noscat Ci., cum „nosce te“ (= gr. γνῶϑι σεαυτόν) dicit, hoc dicit, „animum tuum nosce“ Ci. (prim. tudi Sen. ph. (Consolatio ad Marciam 11) in Aus. (Ludus septem sapientium 5, 137)), n. certamina L., furta Iovis Cat., provinciam T., carmina Suet., quidquid Amm.; v pass.: qui posset post nosci, qui siet Ter., forma in tenebris nosci non quita est Ter., omnes philosophiae partes … tum facile noscuntur, cum totae quaestiones scribendo explicantur Ci., nec noscitur ulli O. in nihče ga ne spozna = ga noče poznati, nulli videnda, voce tamen noscar O. me bodo vendar spoznali po glasu, nosci exercitui T. spoznati se z vojsko; noscor z NCI = o meni je znano, da … : Edictum ap. Lact., Amm.

    2. kaj (že znanega zopet) spozna(va)ti: haud nosco tuum Pl. ne spozna(va)m te več, aderat, qui nosceret (sc. eum) Ter., potesne ex his ut proprium quid noscere? H., ad res suas noscendas recipiendasque L., signum, quo inter se noscebantur T., n. genus ipsum orandi T.

    3. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, za prav vzeti (jemati), prista(ja)ti na kaj: causam Pl., Ci., illam partem excusationis Ci. ep.

    4. occ. ogledujoč (motreč, zasledujoč, raziskujoč, proučevaje) spozna(va)ti, motriti, opazovati, zaslediti (zasledovati), preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izreči (izrekati) sodbo o čem, sodniško razsoditi (razsojati): nosce imaginem, signum Pl., mox (sc. equestribus) … pleraque concessa sunt, quae olim a praetoribus noscebantur S.

    II. v obl. iz perfektovega debla (prim. tudi opombo spodaj)

    1. (po)znati, vedeti, umeti; novi spoznal sem = (po)znam, vem, ume(je)m, noveram spoznal sem bil = (po)znal sem, vedel sem: non nosti nomen meum? Pl., novi ego amantis Ter., non novi hominis faciem Ter., nostin'? Ter. ali veš?, Nostin' porticum apud macellum … ? Quid ni noverim? Ter., unum quom noris, omnēs noris Ter., vesperascit et non noverunt viam Ter., noram et scio Ter., novi hominis insaniam Ci., Manlium plerique noratis Ci., quam (sc. virtutem) tu ne de (po) facie quidem nosti Ci., res gestas de (iz) libris novisse Lact., qui autem virtutes (sc. Agesilai) noverant N., alia vitia non nosse Sen. ph. ne poznati = ne imeti, novisse senectam Sil., nosse salutiferas dubiis animantibus herbas Stat.; z dvojnim acc.: quem ego hominem nullius coloris novi Pl.; z inf.: Lact., quae … omnem istam lucem … in vetustum chaos submergere novit Ap., ego, quae dulce condiens et ollam et lectulum suave quatere novi Ap.; z adv.: si Caesarem bene (dobro, prav) novi Ci., unde tam bene me nosti? H., si bene me novi H., si bene te novi O., optime suos nosse N., aliquem pulchre nosse Plancus in Ci. ep., H. prav dobro (dodobra) poznati, totas non diligenter modo, sed etiam familiariter nosse causas Q., Latine et Punice nosse (= klas. scire) Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: modo quae dicat Epicurus bene noris Ci., nosse, quot Ionii veniant ad litora fluctus V.; kot formula zamolčanja: nosti cetera Ci. ali reliqua nosti Plin. drugo (ostalo) veš.

    2. occ. telesno spoznati koga = telesno se združiti s kom: novit erus me Pl., hic leno neque te novit neque gnatam tuam Pl. Od tod adj. pt. pf. nōtus 3

    I. pass.

    1. znan (naspr. ignotus, obscurus): Val. Max., Sil., Stat. idr., res nota Ci., non ita multos secum habuit notos atque insignīs latrones Ci., qui ipse notus sibi sit Ci., cumque essent vitiis atque improbitate omnibus noti Ci., tua nobilitas hominibus litteratis est notior, populo obscurior Ci., vita P. Sullae vobis notissima Ci., Pelopidas Thebanus magis historicis quam vulgo notus N., novo milite (kolekt.) … necdum satis noto inter se L., notissimi inter se L., quidam notus homo H., Daphnis … hinc usque ad sidera notus V., Amyntas, notior ut iam sit canibus non Delia nostris V., notus humo mersis Amphiaraus equis O., si gloriā tangeris, notiorem epistulae meae te facient Sen. ph., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., n. a studiis Amm.; aliquid notum habere Ci. kaj vedeti, znati; aliquid notum facere alicui Ci., Suet. komu kaj naznaniti, obvestiti koga o čem, tako tudi alicui notum facere de aliqua re Suet., Plin. iun.; z inf.: Delius … vates, Troianos notus semper minuisse labores Sil.; nota res est z ACI: Suet.; pesn. z gen. (zaradi česa): notus in fratres animi paterni H. zaradi svoje očetovske dobronamernosti, invisus Marti notusque fugarum … Hasdrubal Sil. Od tod subst.
    a) nōtī -ōrum, m znanci, dobri prijatelji, kolegi: Ps.-V. (Ciris), me omnes noti ignotique monuerunt Ci., de dignitate Caelius notis ac maioribus natu … facile ipse respondet Ci., si tria notorum savia reppererit Cat., cum … postremo Seiani familiares atque etiam notos persequeretur Suet.
    b) nōta -ōrum, n znane, očitne, neizpodbitne, nedvomne, gotove stvari, tisto, kar je znano, očitno, neizpodbitno, nedvomno, gotovo: quid opus est nota noscere? Pl., nota loquor Tib., quem nota pariter at occulta fallebant T., quos ignota pari sollicitudine movebant et nota: Amm.

    2. occ.
    a) izkušen, zvest: virtus N., pectora Sil.
    b) prijateljski: notis compellat vocibus V.
    c) navaden, običajen: haesit ulmo, nota quae sedes fuerat columbis H., munera nota V., astus tandem exue notos Sil.
    d) odličen, imeniten, slaven, sloveč, slovit, znan: toreumata nota et pretiosa Ci., n. Lesbos, scriptor H., gladiator, pater familias Suet.; v slabem pomenu znan = razvpit, zloglasen: Clodia mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., quod noti sunt Ci., maxima et notissima illius furta Ci.

    II. act. poznavajoč koga, kaj, seznanjen s čim: notis praedicas Pl., notis est derisui Ph.; z gen.: homo huius provinciae notus et non parum sciens Auct. b. Hisp.

    Opomba: Obl., tvorjene iz perfektovega debla, so večinoma skrčene: nosti = novisti, nosse = novisse, noram = noveram, norim = noverim, nossem = novissem Ci. idr.
  • nosečnost [é] ženski spol (-i …) medicina die Schwangerschaft, die Gravidität; (navidezna Scheinschwangerschaft, rizična Risikoschwangerschaft, zunajmaternična Bauchhöhlenschwangerschaft, Eileiterschwangerschaft)
    … nosečnosti Schwangerschafts-
    (bruhanje v das Schwangerschaftserbrechen, mesec der Schwangerschaftsmonat, prekinitev die Schwangerschaftsunterbrechung, der Schwangerschaftsabbruch, test za ugotavljanje der Schwangerschaftstest, ugotovitev der Schwangerschaftsnachweis, znamenje/znak das Schwangerschaftszeichen)
    prekiniti nosečnost eine/die Schwangerschaft unterbrechen
    v visoki nosečnosti hochschwanger
  • num (iz *nŭm ali *nun; prim. skr. nú, gr. νύ, νύν, νῦν, lat. nunc = got. nu)

    I. časovni adv. zdaj, sedaj, ohranjen v (večinoma pesn.) adv. etiamnum še zdaj.

    II. vprašalnica

    1. v neodvisnih vprašalnih stavkih, na katere se pričakuje nikalen odgovor = mar, ali mar, ali res, ali pač (v iron. vprašanjih tudi samo pač), pa ne da (bi), pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne: num negare audes? Ci., num barbarorum Romulus rex fuit? Ci.; tudi v odvisnem govoru: quod si veteris contumeliae oblivisci vellet, num etiam recentium iniuriarum memoriam deponere posse? C.; pri Kom. v zvezi z nam = pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne, pa ne da (bi): numnam illa, quaeso, parturit? Ter., num illa me nam sequitur? Pl.; v povezavi z vprašalnico ne: deum ipsum numne vidistis? Ci.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quid, quandō idr.: numquem tribunum servi pulsaverunt? Ci., numquid horum dicere audes? Ci., numquid duas habetis patrias? Ci. (v tem stavku je quid le znamenje vprašanja, ne pomeni nič posebnega in ga torej ne slovenimo) pa menda ja nimate … ?, pa vendar nimate … ?, numquid vis? Pl., H. (poslovilno reklo odhajajočemu) = ali želiš sicer še kaj?, num quidnam novi? Ci.; num non = nonne: num non vis obviam hisce ire? Pl.

    2. v odvisnih vprašalnih stavkih (ne meri vselej na nikalen odgovor in se nav. ne razlikuje od vprašalnice ne) = ali (res)? mar (res)?: Lacedaemonii Philippo minitante … se omnia … prohibiturum, quaesiverunt, num se esset etiam mori prohibiturus Ci. ali hoče morda celo … ; toda popolnoma splošno: quaesivi ex eo, num in senatum esset venturus Ci., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N., iusserunt speculari, num sollicitati animi ab rege essent L.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quando idr.: interrogantur, numquo crimine sint accusati Ci., exsistit autem … quaedam quaestio … numquando (po drugih num quando) amici novi … veteribus sint anteponendi Ci.
  • nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

    1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

    2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

    3. meton. bot.
    a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
    b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).
  • ō! (prim. v gr.,, got., nem. in sl. o! oh!)

    1. interj. za vsako duševno stanje ali čustvo; z nom.: o vir fortis atque amiens Ter., o magna vis veritatis Ci.; z voc.: o fortunate adulescens Ci., o paterni generis oblite Ci.; z acc. (ki ga slovenimo z gen. ali voc.): o urbem venalem S., o me infelicem Ci., o hominem audacem Ter., o praeclarum custodem ovium, lupum (iron.) Ci.; pesn. tudi z gen. (kakor v sl.): o mihi nuntii beati Cat.; neodvisno od sklona: per o tua luminapulcherrime O., quid o tua fulmina cessant, summe deūm O.

    2. samo znamenje za voc.: o furia Ci., o miser Ci.; pred relativnim stavkom: H., o qui res regis V. o ti, ki urejaš (usmerjaš, vladaš); postavljeno: vos o coetum, Tyrii, celebrate V.; pesn. zapostavljeno: spes o fidissima V.

    3. (pred želelnimi stavki = o da bi (vendar, le), o če (ko) bi: Sen. ph., o vellem O., o si adesset V., o si mihi referrat annos Iuppiter V.

    Opomba: Pred vokali v zevu je ō večinoma dolg: ō et de Latiā O., redko kratek: te Corydon, ŏ Aleri V.
  • obcésten (-tna -o) adj. stradale; lungo la strada:
    obcestni jarek fossato (laterale)
    obcestni kamen paracarro; pietra miliare
    geogr. obcestna vas villaggio che si estende in lunghezza
    nareč. obcestno znamenje mestaina
  • obeliscus -ī, m (gr. ὀβελίσκος raženjček, majhen raženj, metaf. o tem, kar mu je podobno)

    1. obelisk: Plin., Suet., Amm., Isid.

    2. rožni popek: Aus.

    3. raženjček, obelísk, podoba (znamenje) ležečega raženjčka, ki so jo v knjigah dodali ob dvomljivih mestih, sicer imenovana obelus: Aug.
  • obpóten (-tna -o) adj. sulla strada, lungo la strada; stradale:
    obpotno znamenje cippo
  • obrab|a ženski spol (-e …) tehnika der Abrieb, der Verschleiß, die Abnutzung; medicina die Abnutzung; (obrabljanje) die Schleißwirkung
    znamenje obrabe die Abnutzungserscheinung
    brez obrabe verschleißlos
    odpornost proti obrabi die Verschleißfestigkeit, Abnutzungsfestigkeit
    odporen proti obrabi verschleißfest, abnutzungsfest
  • odličj|e srednji spol (-a …) die Auszeichnung; (znamenje) das Ehrenzeichen; šport die Medaille
    podelitev odličij die Siegerehrung
  • ognjen [é] (-a, -o) feurig (tudi figurativno), Feuer- (krogla der Feuerball, konj das Feuerroß, val die Feuerfront, barva die Feuerfarbe, znamenje das Feuerzeichen)
    ognjeno rdeč feuerfarben
  • olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)

    1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.

    2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.

    3. meton.
    a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
    b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.

    Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago.
  • ôrel zoologija aigle moški spol

    kraljevi orel aigle royal
    morski orel aigle de mer
    planinski orel grand aigle; (prapor, znamenje z orlom) aigle ženski spol
    dvoglavi orel aigle moški spol à deux têtes (ali bicêphale, impérial)
    rimski, napoleonovi orli aigles romaines, napoléoniennes (ali impériales)
  • ostrivec samostalnik
    jezikoslovje (naglasno znamenje) ▸ éles ékezet [hangsúlyjel]
    Sopomenke: akut