Franja

nōstro

A) agg.

1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja

2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš

3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

B) pron.

1. naš, najin; svoj

2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?

nudo

A) agg.

1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol

2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja

3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene

4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati

5. knjižno nemočen

B) m umet. akt

obdeloválen (-lna -o) adj.

1. di lavorazione; di trasformazione; utensile:
obdelovalna industrija industria di trasformazione
teh. obdelovalni stroji macchine utensili

2. coltivabile:
obdelovalna zemlja terra, terreno coltivabile

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

òcjedit -a -o (ijek.), òcedit -a -o (ek.) strm: -a zemlja strma reber, kjer se zemlja kmalu ocedi; -ōst ž strmina

odtajan (-a, -o) aufgetaut
agronomija in vrtnarstvo zrahljana odtajana zemlja die Frostgare

ognjén de feu, du feu, enflammé, igné ; figurativno ardent, plein de flamme, fougueux

ognjene barve couleurs ženski spol množine de feu
ognjena črta, linija (vojaško) ligne ženski spol de feu
ognjena krogla (meteorologija) bolide moški spol
ognjeni krst (vojaško) baptême moški spol du feu
ognjeni lasje cheveux roux flamboyants
ognjeno morje mer ženski spol de feu
ognjena preizkušnja épreuve ženski spol du feu
ognjeno rdeč rouge vif (ali feu ardent)
ognjeni sij lueur ženski spol (ali lumière ženski spol) de feu
ognjena zavesa (vojaško) rideau moški spol (ali barrage moški spol) de feu
Ognjena zemlja Terre de Feu
fant je ognjen (figurativno) le gars est ardent
ognjen konj cheval moški spol fougueux
njene ognjene oči žarijo ses yeux de feu flamboient

ognjén de fuego

ognjene barve color de fuego
ognjena črta, linija (voj) línea f de fuego
ognjena krogla (meteor) astr bólido m
ognjeno morje mar m de llamas
ognjeni preizkus (božja kazen, hist) prueba f del fuego
ognjeno rdeč (rojo) encendido; (lasje) rojo, azafranado
ognjeni sij luz f (resplandor m) del fuego
Ognjena zemlja Tierra f de Fuego

okóli

A) adv.

1. attorno:
okoli se zavrteti girarsi attorno

2. intorno:
okoli hoditi andare, girare intorno

3. pren. intorno, qua e là

4. circa:
okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
pren. biti hitro okoli passare presto
pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

B) okóli prep.

1. attorno a; torno torno; intorno a:
zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
okoli hiše torno torno la casa

2. attorno a, circa, su:
razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

3. attorno a:
veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

4. circa; verso; attorno a, intorno a:
pridem okoli devetih vengo verso le nove
temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro

opācus 3

1. act. senčen, senčnat, senco delajoč: arbor, ilex, nemus V.

2. pass. obsenčen, zasenčen, v senci, osojen, hladen (naspr. aprīcus): opacā fusus in herba O., o. ripa Ci., locus densiore umbrā opacior Plin. iun., opacissima nemorum pascua (naspr. aprīca hiberna) Col., frigus V. senčni hlad, hladna senca; subst. n.: in opaco Plin. v senci (hladu), ferimur per opaca locorum V. senčnati kraji.

3. metaf.
a) temen, mračen: nox V., mater (zemlja), nubes, Tartara O., vetustas Gell.
b) góst: barba Cat.

oppidum -ī, n (prim. gr. πέδον dno, tla, zemlja, πεδίον polje, planjava, skr. padám korak, stopinja, lat. pēs, pedica = gr. πέδη)

1. stlat. pregrade v cirkusu: Naev. ap. Varr.

2. utrdba: oppidum Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo fossāque munierunt C., legati ab rege Perseo venerunt; eas in oppidum (obzidje) intromitti non placuit, in eadem Bellonae (na Marsovem polju) in senatum introducti sunt L.

3. meton. utrjen kraj, utrjeno mesto, trdnjava, mesto (kot bivališče, in sicer vsako mesto, razen Rima, ki je urbs): Enn. ap. Non., V., Cu., Vitr. idr., o. Genuabum C., in oppido Citio est mortuus N., novum Gallorum oppidum L., urbe (iz Rima) oppidone (ali kakega deželnega mest(ec)a) egressus Suet.; z gen. mestnega imena (kakor gr. ἄστυ): in oppido Antiochiae Ci. ep.; redkokdaj o Rimu: Varr., sanguine per triduum in oppido (= v Rimu) pluisse L., severi oppidum Martis Mart.

Opomba: Gen. pl. oppidûm: Sulpicius in Ci. ep.

ōra¹ -ae, f (gl. ōs in prim. gr. ὤα rob, obrobek)

1. (morska) obala, (morsko) obrežje, nabrežje, (morska) brežina, (morski) breg, primorje: Pl., C., H. idr., o. Italiae, Asiae L., oris Italiae maritimis Ci., urbes sitae in orā Thraciae N., litoris ora V. obrežni rob; meton. primorci, brežani: ora maritima Cn. Pompeium requisivit Ci., Campaniae oram descivisse T.

2. kraj sveta, (po)krajina, stran neba (sveta), zemeljski pas: Plin., domus Aeneae cunctis dominabitur oris V., rex gelidae orae H., globus terrae duabus oris habitabilis Ci.; od tod pesn.: Acheruntis orae Lucr. = podzemlje, luminis orae Enn. ap. Ci., V., Lucr. „kraji svetlobe“ = dnevna (sončna) svetloba, svet, zemlja, življenje.

3. metaf. obrobek, obrobje, rob, konec, kraj, meja: poculi Lucr., orae lori Gell., clipei orae V., oras loricae recludit hasta V., purpurea ora Cat. rob (obleke), orae vulneris Cels., ora regionum Ci., extrema ora Vocontiorum agri L., extremae silvae L.; pesn.: oras evolvite belli V. (po Enn.) bojno prizorišče, bojišče.

ōrbe m

1. krog, krožnica, orbita

2. krogla, globus, obla; pren. svet:
l'orbe terracqueo, terrestre zemeljska obla, Zemlja

ôren arable

ôrna zemlja arable land

ós (pri vozu) axle; axletree; spindle, arbor; shaft; matematika axis, pl axes

prečna (vzdolžna) ós transverse (longitudinal) axis
zemeljska ós axis of the earth
zemlja se vrti okoli svoje osi the earth turns on its axis
ós pri vozu se je zlomila the axle of the carriage broke

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

peščén sablonneux, sableux, gréseux, arénacé

peščene barve couleur ženski spol de sable, beige
peščeni grad château moški spol de sable
peščena jama carrière ženski spol de sable, sablonnière ženski spol, sablière ženski spol, gravière ženski spol
peščena plaža, zemlja plage ženski spol, terre ženski spol sablonneuse
peščena pot chemin moški spol sablonneux, sentier moški spol recouvert de gravier
peščena puščava désert moški spol de sable
peščena tla sol moški spol sablonneux (ali aréno-argileux), terre ženski spol sableuse
peščena ura sablier moški spol
peščen vihar tempête ženski spol de sable
peščeno zrno grain moški spol de sable

peščén (-a -o) adj.

1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
peščena jama (peskokop) renaio
peščena plaža arenile
peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
peščeni vihar tempesta di sabbia

2. (color) sabbia:
peščeni brki baffi color sabbia
zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
peščena plitvina sirte
agr. peščena zemlja sabbioniccio
zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
peščena ura clessidra
peščeni kalup forma per la sabbia
peščeni papir carta vetrata

phán (-a -o) adj. pillato; battuto:
phana zemlja terra battuta