Franja

Zadetki iskanja

  • skrbéti

    skrbéti za to care (for, about), to take care (of), to busy (ali to concern) oneself with (ali about); to be in charge (of something); to have (something) in one's care; to attend to, to see (ali to look) to (ali after); to mind (something); to provide for
    on skrbi samo zase he always looks after number one, he thinks only of himself
    skrbi (brigaj se) zase! mind your own business!
    ne skrbi za tuje posle! mind your own business!, don't meddle in other people's business!
    skrbi me I'm worried, I'm concerned about (something), it makes me uneasy, it causes me a lot of anxiety, it fills me with apprehension
    skrbi me njeno zdravje her state of health fills me with apprehension
    od 16. leta skrbim sam zase I have been on my own since I was (ali the age of) sixteen
    skrbéti sam zase to shift for oneself, to fend for oneself
    skrbel bom, da bo pravočasno dobil pismo I shall take care that he receives the letter in time
    skrbéti mora za svoje otroke he must provide for his children
    njihova usoda nas zelo skrbi we are deeply worried (ali pogovorno worried sick, worried stiff) about their fate
    skrbela bom, da se knjige pravočasno vrnejo I will see (to it) that the books are sent back in time
    ne skrbi! don't worry!
    vsakdo naj skrbi (gleda) zase! every one for himself!
  • skúšen expérimenté, qui a de la pratique (ali de l'expérience) , éprouvé, expert

    biti skušen v čem être versé (ali familiarno ferré) en quelque chose
    zelo skušen je v tej stvari il est très expérimenté, il a beaucoup d'expérience en la matière
  • slàb (moralno) bad, evil

    precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
    slàbi časi hard times pl
    slàb človek a wicked man
    na slàbem glasu of bad repute
    slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
    slàba kakovost inferior quality
    slàba kupčija bad bargain
    slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
    slàba obleka poor dress
    slàba prodaja poor sale
    slàbo pivo weak beer
    slàb, kratek spomin short memory
    slàb pulz slow pulse
    slàb strelec a poor shot
    slàba tolažba poor comfort
    slàba točka (stran) weak point, foible
    slàba volja bad temper
    slàba vidljivost poor visibility
    slàb uspeh poor success
    slàbo znanje smattering, superficial knowledge
    slàbo zdravje poor health
    slàb zrak foul air
    slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
    biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
    biti na slàbem glasu to have a bad name
    on je na slabšem pri tem he has the worst of it
    v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
    ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
    on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
    držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
    to ni slàba misel that's not a bad idea
    ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
    v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
    živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
    naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe
  • sladkosned pridevnik
    (o naklonjenosti do sladkega) ▸ édesszájú
    sladkosnedi otroci ▸ édesszájú gyerekek
    Ker je zelo sladkosneda, pa je pokusila še čokoladno torto. ▸ Mivel nagyon édesszájú, még megkóstolta a csokoládétortát.
    Sopomenke: sladkosneden
  • sladkosneden pridevnik
    1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
    Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
    Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
    Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
    Sopomenke: sladkosned

    2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
    Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.
  • sline se cedijo komu frazem
    (zelo si želeti česa) ▸ csorog a nyála
    sline se cedijo komu ob pogledu na koga ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valakire
    sline se cedijo komu ob pogledu na kaj ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valamire
    sline se cedijo komu po čem ▸ csorog a nyála valamiért
    Lepotička je poskrbela, da so se na trgatvi vsem cedile sline. ▸ A szépség gondoskodott róla, hogy a szüreten mindenkinek csorogjon a nyála.
    Obračun, ob katerem se ljubiteljem nogometa že cedijo sline. ▸ Olyan összecsapás, amitől csorog a futballrajongók nyála.
    V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. ▸ Valójában csak csorog a nyáluk, hogy a természet védett szegleteiben vadásszanak.
    Aprila se nam že cedijo sline ob pogledu na jagode. ▸ Áprilisban már csorog a nyálunk, ha rápillantunk az eperre.
    Andreju so se cedile sline ob pogledu na brhke Španke. ▸ A gyönyörű spanyol nők látványától Andrejnek már csorgott a nyála.
  • sónce sol m

    na soncu al sol
    vzhajajoče (zahajajoče) sonce el sol naciente (poniente)
    opoldansko (polnočno) sonce sol de mediodía (de medianoche ali boreal)
    večerno sonce sol poniente, sol crepuscular
    višinsko sonce sol de altitud, (aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta), sol de alturas, sol artificial
    izpostavljen soncu expuesto al sol, bañado de sol
    obsijan od sonca soleado, bañado por el sol
    ogorel od sonca tostado del sol
    v pripekajočem soncu a pleno sol, bajo un sol abrasador
    oboževalec sonca adorador m del sol
    prostor na soncu (fig) un lugar al sol
    sonce zelo pripeka el sol se deja caer
    nič novega pod soncem nada nuevo bajo el sol
    ni vreden da ga sonce obsije (fig) fam no vale el pan que come, fam no vale lo que come
    to je bolj jasno kot sonce (fig) es más claro que el sol
    za dežjem pride sonce después de la tempestad (ali tormenta) viene la calma
  • sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

    sónčni bog sun god
    sónčna energija solar energy, power
    elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
    sónčna kura medicina sun cure
    sónčna lega sunny aspect
    sónčna korona (obstret) corona
    sónčno leto solar year
    sónčna luč, svetloba sunlight
    sónčni mrk solar eclipse
    sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
    sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
    sónčni sij sunshine
    sónčna (lepa) stran the sunny side
    sónčna soba sunny room
    zelo sónčna soba ZDA sun parlor
    sónčni sistem solar system
    premikanje sónčnega sistema solar motion
    sónčna terasa sun deck
    sónčna ura sundial, dial
    sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
    sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
    sónčni vzhod sunrise, sunup
    sónčni zahod sunset, sundown
    sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
    sónčni žarek sun ray, sunbeam
    ne prepusten za sónčne žarke sunproof
  • spleten pridevnik
    1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötött
    ročno spleten ▸ kézzel kötött
    spleten iz volne ▸ gyapjúból kötött
    Nana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

    2. (kot kita) ▸ font
    spleten v kito ▸ copfba font
    Bila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
    Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

    3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
    Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
    Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
    Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

    4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
    Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
    Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
    Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.
  • spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

    to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
    spremeníti barvo to change colour
    spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
    prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
    spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
    spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
    se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
    s tem se položaj spremeni that changes the case
    časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
    vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
    spremeníti zakon to revise an act
  • spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

    spremeniti barvo mudar de color
    spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
    spremeniti smer cambiar de dirección
    popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
    slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
    stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
    to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
    spremeniti se cambiar; mudarse; variar
    svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho
  • spréten dexterous, handy, adroit, deft; skilful, skilled (v in); proficient, adept; workmanly

    za vse spréten človek jack-of-all-trades, pl jacks-
    spréten v izmikanju vprašanjem adept at evading questions
    zelo sprétno with great skill
    on je spréten pri, v he is a good hand at (ali is skilful at)
  • sramežljiv (-a, -o) schüchtern; (ki mu je nerodno) verschämt; (ki se ne razkazuje) schamhaft
    zelo sramežljiv schamvoll
  • srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

    od srca from one's heart
    brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
    v srcu at heart
    na dnu mojega srca in my heart of hearts
    z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
    s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
    iz vsega srca with all my heart and soul
    dobrega srca kindhearted
    drag mojemu srcu dear to my heart
    bolan na srcu (figurativno) heartsick
    srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
    srcé Jezusovo religija Sacred Heart
    rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
    napaka na srcu heart disease
    razširjenje srca dilatation of the heart
    sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
    zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
    bítje srcá heartbeat
    trdega srca hardhearted
    bolan na srcu ill with a heart condition
    srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
    srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
    srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
    lahkó mi je pri srcu I am light at heart
    biti bolan na srcu to be heartsick
    to mi je na srcu this is close to my heart
    to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
    imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
    nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
    ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
    to gre človeku do srca (figurativno)
    to človeku trga srcé this is heartrending
    srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
    kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
    srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
    to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
    odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
    kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
    on osvaja ženska srca he is a ladykiller
    omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
    srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
    položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
    pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
    olajšati si srcé to unbosom oneself
    srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
    srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
    to prija mojemu srcu it does my heart good
    pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
    k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
    razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
    od srca se smejati to laugh heartily
    kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
    srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
    iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
    srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
    človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
    vzeti si kaj k srcu to take something to heart
    preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
    zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
    to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
    strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
    srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
    srcé me je zabolelo I was heartstricken
    od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something
  • srcé cœur moški spol

    iz vsega srca de tout mon (son) cœur
    iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
    od srca de bon cœur
    z lahkim srcem d'un cœur léger
    s težkim srcem le cœur gros
    mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
    iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
    kamnito srce un cœur de pierre
    ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
    materino srce cœur de mère (ali maternel)
    zlato srce cœur d'or
    razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
    zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
    biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
    imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
    na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
    ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
    kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
    k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
    to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
    srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
    njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
    srce mi krvavi mon cœur saigne
    ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
    pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
    kvišku srca! haut les cœurs!
    roko na srce! dis-moi franchement!
    daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur
  • srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

    brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
    srédstvo proti a remedy for
    srédstvo za življenje livelihood, subsistence
    denarna srédstva funds pl, means pl
    kemično srédstvo chemical agent
    osnovna srédstva trgovina assets pl
    proizvodna srédstva means of production
    prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
    zakonita srédstva legal measures pl
    srédstvo za dosego cilja a means to an end
    družbena srédstva social resources pl
    združevanje sredstev pooling of resources
    srédstva združenega dela means of associated labour
    vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
    namen posvečuje srédstva the end justifies the means
    poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
    ali ni nobenega srédstva? is there no way?
    naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
    on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
    moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
    porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
    poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
    odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
    živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
    združevati srédstva to pool resources
    zagotoviti denarna srédstva to provide funds
  • stališč|e srednji spol (-a …)

    1. der Standpunkt, die Position, die Einstellung, die Stellung; (gledišče) der Blickpunkt, die Sicht
    nasprotno stališče der Gegenstandpunkt
    pogajalsko stališče die Verhandlungsposition
    izraziti/zavzeti stališče Stellung beziehen, einen Standpunkt beziehen, Stellung nehmen zu
    stati/biti na stališču auf dem Standpunkt stehen

    2. (izjava) die Stellungnahme
    prositi koga, da pove svoje stališče (jemanden) um Stellungnahme bitten

    3. točka: der Standpunkt, der Standort
    |
    s stališča vom Standpunkt (des), aus der Sicht (des)
    z zelo deljenimi stališči kontroversiell
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

    stoletja star de muchos siglos, secular
    po starem običaju a la (usanza) antigua
    Stari svet el Viejo Mundo
    v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
    stari Slovani los antiguos eslavos
    star lisjak (fig) perro m viejo
    stari testament el Antiguo Testamento
    staro in mlado jóvenes y viejos
    stara šara (krama) trastos m pl viejos
    moj stari! A ¡mi viejo!
    5 let star otrok un niño de 5 años
    koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
    ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
    umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
    za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
    toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
    on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
    kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
    vse ostane pri starem todo sigue como antes
    star postati hacerse (ali volverse) viejo
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
    videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene
  • stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

    silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
    star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
    stari oče grand-père moški spol
    stara mati grand-mère ženski spol
    stari starši grands-parents moški spol množine
    stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
    stari jeziki langues anciennes
    star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
    stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
    stari testament l'Ancien Testament
    moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
    koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
    za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
    star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
    toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
    stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
    5 let star otrok un enfant de cinq ans
    on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
    star postajati se faire vieux, avancer en âge
    dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
    nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
    vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
    stara šara antiquaille ženski spol
    vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps