Franja

Zadetki iskanja

  • pojémati diminuer, décroître, aller en décroissant, s'amoindrir, s'affaiblir, décliner, faiblir, s'atténuer, s'affaisser, baisser, tirer à sa fin ; (glas) se perdre, s'évanouir, mourir

    hrup pojema le bruit faiblit
    luna pojema (zadnji krajec) la lune est dans son décroît
    moči mu pojemajo ses forces décroissent (ali déclinent)
  • poklékniti (-em) | poklekováti (-újem) perf., imperf.

    1. inginocchiarsi, genuflettersi; ekst. prostrarsi

    2. pren. (vdati, vdajati se) piegarsi, sottomettersi:
    kljub težavam ni pokleknil malgrado le difficoltà, non si piegò

    3. pren. cedere; essere battuto:
    moštvo je pokleknilo v zadnji četrtini la squadra cedette nell'ultimo quarto di gioco
  • popeljáti (-péljem)

    A) perf. ➞ peljati portare, condurre:
    sedi, popeljem te do mesta vieni che ti porto in città
    roman popelje bralca sredi dogajanja v zadnji vojni il romanzo porta il lettore nel mezzo degli avvenimenti dell'ultima guerra

    B) popeljáti se (-péljem se) perf., refl. volare, planare
  • porriciō -ere (-rēcī ali -rēxī) -rēctum (iz *por-jiciō, [por- (gl. to besedo) in iaciō]; pisava porr- je analogna po porrigō) star. = prōiciō

    1. kot relig. t.t. bogovom kot žrtev da(ja)ti, položiti (polagati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati: exta Pl., inter quoius (sc. agnae) exta caesa et porrecta flamen primus vinum legit Varr., secundum has preces cruda exta caesa victima, uti mos est, in mare porricit (nekatere izdaje proiecit) L., exta salsos porriciam in fluctus V.; preg.: inter caesa et porrecta, ut aiunt Ci. ep. med klanjem (živinčet) in žrtvovanjem oz. polaganjem na oltar, tj. v zadnji uri (pred odločitvijo), sl. „tik pred dvanajsto“.

    2. roditi (rojevati), da(ja)ti, prinesti (prinašati): seges frumentum porricit Varr.
  • poskús ensayo m ; prueba f ; tentativa f ; esfuerzo m ; fiz experimento m ; (namera) intento m

    naključni poskus prueba f hecha al azar, muestra f tomada al azar
    poskus sodne poravnave tentativa f de arreglo judicial
    poskus sprave tentativa de conciliación
    reševalni poskus tentativa de salvamento
    delati poskuse (fiz) hacer experimentos
    napraviti zadnji poskus hacer el último esfuerzo
  • poslednji mohikanec frazem
    (zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
    Je Delo v poplavi rumenega in populističnega žurnalizma "poslednji mohikanec" kakovostnega novinarstva? ▸ A Delo napilap az utolsó mohikán a pletykalapok és a populista újságírás áradatában.
  • poslednji Mohikanec frazem
    (zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
    V večna lovišča je odšel še eden od poslednjih Mohikancev slovenskega filma. ▸ Megtért az örök vadászmezőkre a szlovén film utolsó mohikánja.
  • post3 [póust] samostalnik
    vojska stražarsko mesto, vojaška postojanka, vojaška posadka na postojanki, garnizija
    ameriško, vojska kantina, trgovska postaja; vojna pošta (Post Exchange, PX)
    britanska angleščina, vojska trobljenje (first post budnica, last post znak za spanje, the last post zadnji pozdrav s trobento)
    položaj, služba; službeno mesto, postaja (npr. first-aid post nezgodna postaja)
    ekonomija prostor za borznega senzala na borzi
    navtika čin, položaj kapitana
  • pošiljanj|e srednji spol (-a …) das Senden, komu: Zusenden, pisem časopisu, rešenih ugank: das Einsenden, die Einsendung; (transport) die Beförderung (paketov Paketbeförderung)
    zadnji rok za pošiljanje der [Einsendeschluß] Einsendeschluss
    pravo prepoved pošiljanja in prejemanja pošte die Postsperre
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • pregráda (-e) f

    1. recinto, recinzione:
    pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
    pregrada iz kolov palizzata

    2. barriera; divisorio:
    visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi

    3. navt. paratia;
    neprepustna pregrada paratia stagna

    4. sbarra, transenna:
    šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne

    5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento

    6. pren. barriera:
    rasna pregrada barriera razziale
  • prethòditi prèthodīm iti, hoditi pred kom, pred čim: ovim posljednjim dogadajima prethodi dugogodišnja priprema ti zadnji dogodki so se dolgo pripravljali
  • prijav|a1 ženski spol (-e …)

    1. die Anmeldung, (sporočilo) die Meldung (vnaprejšnja Voranmeldung, k besedi/diskusiji Wortmeldung, patenta Patentanmeldung, škode Schaden(s)meldung)
    obvezna prijava die Anmeldepflicht, Meldepflicht
    zadnji rok za prijavo der [Meldeschluß] Meldeschluss
    potrdilo o prijavi die Meldebestätigung
    formular za prijavo das Anmeldeformular
    rok za prijavo die Anmeldefrist, Meldefrist

    2. šport die Nennung
    zadnji rok za prijavo der [Nennungsschluß] Nennungsschluss

    3.
    davčna prijava die Steuererklärung
    (za dohodnino Einkommenssteuererklärung), die Einbekennung

    4.
    prijava za delovno mesto (prošnja) die Bewerbung, pisna: das Bewerbungsschreiben

    5.
    prijava motenj pri telefoniranju die Störungsannahme
  • prochain, e [prɔšɛ̃, ɛn] adjectif bližnji, prihodnji; masculin bližnjik, sočlovek

    la prochaine fois prihodnjič
    la semaine prochaine prihodnji teden
    à la prochaine occasion pri prvi priložnosti
    fin prochain zadnji dan prihodnjega meseca
    par le prochain courrier s prihodnjo pošto
  • prōra -ae, f (izpos. πρῷρα)

    1. prvi ((s)prednji) krn ladje, (ladijski) gobec, premec: Pl., L., Cu., Lucan., Plin. idr., prorae admodum erectae et ista puppes C., prorae tutela (= prōrēta) O., obvertunt pelago proras, terris advertere proram, terrae advertere proras V.; preg.: prora et puppis mihi, ut Graecorum proverbium est, fuit Ci. ep. = prvi in zadnji nagib (vzgib, motiv).

    2. sinekdoha ladja: O. idr., quot prius aeratae ad litora steterunt prorae V. Soobl. prōris, acc. -im, f: obtorque prorim ac suppa tortas copulas Acc. ap. Non.
  • prostor1 [ô] moški spol (prostóra …)

    1. v zgradbi, na vrtu ipd.: der Raum (bivalni/dnevni Tagesraum, Aufenthaltsraum, garderobni Garderobenraum, kletni Kellerraum, klubski Klubraum, konferenčni Konferenzraum, gradbeništvo, arhitektura mokri Feuchtraum, [Naßraum] Nassraum, proizvodni Betriebsraum, osrednji Hauptraum, podstrešni Bodenraum, poslovni Geschäftsraum, prazen Leerraum, priporni pravo Haftraum, prireditveni Veranstaltungsraum, razstavni Ausstellungsraum, za potnike Fahrgastraum, sestanka Versammlungsraum, tehnika za baterije Batterieraum, za družabnosti Partyraum, za izolacijo medicina Isolationsraum, tehnika za kvašenje Gärraum, za opazovanje Beobachtungsraum, za osebje Personalraum, za počitek Ruheraum, za pomerjanje Anproberaum, za posadko Besatzungsraum, Mannschaftsraum, za poslušalce Zuhörerraum, za skladiščenje Einstellraum, za srečanja Kontaktraum, za tovor Stauraum, za tranzitne potnike letalstvo Transitraum, z okenci Schalterraum, za prtljago Gepäckraum, v avtomobilu Kofferraum, sanitarni Sanitärraum, skladiščni Lagerraum, Stauraum, skupni Gemeinschaftsraum, službeni Dienstraum, snemalni Aufnahmeraum, sosednji Nebenraum, spalni Schlafraum, stranski Nebenraum, tlačni tehnika Druckraum, usedlinski Ablagerungsraum, zadnji Hinterraum, zgorevalni tehnika Brennraum, Feuerraum)
    akustika prostora die Raumakustik
    ogrevanje prostora/prostorov die Raumheizung
    temperatura prostora die Raumtemperatur
    klima v prostoru das Raumklima
    zrak v prostoru die Raumluft
    prostori množina Räume, množina, Räumlichkeiten množina
    skupni prostori v stanovanjski hiši: das Außenhaus, die Gemeinschaftsanlage
    svetilo za zaprte prostore die Innenraumleuchte
    vod za mokre prostore die Feuchtraumleitung

    2. urbanistično:
    stanovanjski prostor der Wohnraum
    (sprememba namembnosti die Wohnraum-Zweckentfremdung)
    urejanje prostora die Raumordnung
  • prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

    1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

    2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

    3. kot jur. t.t.
    a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
    b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • quarter1 [kwɔ́:tə] samostalnik
    četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
    četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
    mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
    ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
    grboslovje eno od štirih polj grba
    astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
    ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
    stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
    predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
    smer (in that quarter v ono smer)
    stran (from another quarter z druge strani)
    vir (from a good quarter iz dobrega vira)
    družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
    usnje za peto (čevlja)
    tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
    vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
    (tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
    navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
    navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

    to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
    to give quarter izkazati milost, pomilostiti
    to give fair quarter prizanesti
    a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
    at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
    to live in close quarters stanovati na tesnem
    from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
    hind quarters stegna
    high quarters višji krogi
    it has gone the quarter ura je odbila četrt
    the proper quarter pristojno mesto
    to take up one's quarters nastaniti se
    to beat up the quarters of pogosto obiskovati
  • quartier1 [kartje] masculin

    1. četrt(ina); četrtleten obrok, kvartal

    le premier, le dernier quartier de lune prvi, zadnji lunin krajec
    couper en quatre quartiers razrezati na štiri enake dele

    2. kos, reženj, krhelj

    un quartier de rocher kos (blok) skale
    un quartier d'orange krhelj oranže
    mettre en quartiers razčetveriti

    3. stopnja plemiškega porekla

    4. krilo sedla; opetnica (usnje na zadnjem delu čevlja)

    5. mestna četrt, okoliš, rejon

    les quartiers résidentiels, pauvres stanovanjske, revne mestne četrti
    les bas quartiers četrti z najnižjim slojem prebivalstva
    les quartiers commerçants (bourgeois, ouvriers) trgovske (meščanske, delavske) četrti
    le Quartier latin Latinska četrt v Parizu
    faire les visites du quartier napraviti obiske pri sosedih