pojémati diminuer, décroître, aller en décroissant, s'amoindrir, s'affaiblir, décliner, faiblir, s'atténuer, s'affaisser, baisser, tirer à sa fin ; (glas) se perdre, s'évanouir, mourir
hrup pojema le bruit faiblit
luna pojema (zadnji krajec) la lune est dans son décroît
moči mu pojemajo ses forces décroissent (ali déclinent)
Zadetki iskanja
- poklékniti (-em) | poklekováti (-újem) perf., imperf.
1. inginocchiarsi, genuflettersi; ekst. prostrarsi
2. pren. (vdati, vdajati se) piegarsi, sottomettersi:
kljub težavam ni pokleknil malgrado le difficoltà, non si piegò
3. pren. cedere; essere battuto:
moštvo je pokleknilo v zadnji četrtini la squadra cedette nell'ultimo quarto di gioco - popeljáti (-péljem)
A) perf. ➞ peljati portare, condurre:
sedi, popeljem te do mesta vieni che ti porto in città
roman popelje bralca sredi dogajanja v zadnji vojni il romanzo porta il lettore nel mezzo degli avvenimenti dell'ultima guerra
B) popeljáti se (-péljem se) perf., refl. volare, planare - porriciō -ere (-rēcī ali -rēxī) -rēctum (iz *por-jiciō, [por- (gl. to besedo) in iaciō]; pisava porr- je analogna po porrigō) star. = prōiciō
1. kot relig. t.t. bogovom kot žrtev da(ja)ti, položiti (polagati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati: exta Pl., inter quoius (sc. agnae) exta caesa et porrecta flamen primus vinum legit Varr., secundum has preces cruda exta caesa victima, uti mos est, in mare porricit (nekatere izdaje proiecit) L., exta salsos porriciam in fluctus V.; preg.: inter caesa et porrecta, ut aiunt Ci. ep. med klanjem (živinčet) in žrtvovanjem oz. polaganjem na oltar, tj. v zadnji uri (pred odločitvijo), sl. „tik pred dvanajsto“.
2. roditi (rojevati), da(ja)ti, prinesti (prinašati): seges frumentum porricit Varr. - poskús ensayo m ; prueba f ; tentativa f ; esfuerzo m ; fiz experimento m ; (namera) intento m
naključni poskus prueba f hecha al azar, muestra f tomada al azar
poskus sodne poravnave tentativa f de arreglo judicial
poskus sprave tentativa de conciliación
reševalni poskus tentativa de salvamento
delati poskuse (fiz) hacer experimentos
napraviti zadnji poskus hacer el último esfuerzo - poslednji mohikanec frazem
(zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
Je Delo v poplavi rumenega in populističnega žurnalizma "poslednji mohikanec" kakovostnega novinarstva? ▸ A Delo napilap az utolsó mohikán a pletykalapok és a populista újságírás áradatában. - poslednji Mohikanec frazem
(zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
V večna lovišča je odšel še eden od poslednjih Mohikancev slovenskega filma. ▸ Megtért az örök vadászmezőkre a szlovén film utolsó mohikánja. - post3 [póust] samostalnik
vojska stražarsko mesto, vojaška postojanka, vojaška posadka na postojanki, garnizija
ameriško, vojska kantina, trgovska postaja; vojna pošta (Post Exchange, PX)
britanska angleščina, vojska trobljenje (first post budnica, last post znak za spanje, the last post zadnji pozdrav s trobento)
položaj, služba; službeno mesto, postaja (npr. first-aid post nezgodna postaja)
ekonomija prostor za borznega senzala na borzi
navtika čin, položaj kapitana - pošiljanj|e srednji spol (-a …) das Senden, komu: Zusenden, pisem časopisu, rešenih ugank: das Einsenden, die Einsendung; (transport) die Beförderung (paketov Paketbeförderung)
zadnji rok za pošiljanje der [Einsendeschluß] Einsendeschluss
pravo prepoved pošiljanja in prejemanja pošte die Postsperre - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - pregráda (-e) f
1. recinto, recinzione:
pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
pregrada iz kolov palizzata
2. barriera; divisorio:
visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi
3. navt. paratia;
neprepustna pregrada paratia stagna
4. sbarra, transenna:
šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne
5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento
6. pren. barriera:
rasna pregrada barriera razziale - prethòditi prèthodīm iti, hoditi pred kom, pred čim: ovim posljednjim dogadajima prethodi dugogodišnja priprema ti zadnji dogodki so se dolgo pripravljali
- prijav|a1 ženski spol (-e …)
1. die Anmeldung, (sporočilo) die Meldung (vnaprejšnja Voranmeldung, k besedi/diskusiji Wortmeldung, patenta Patentanmeldung, škode Schaden(s)meldung)
obvezna prijava die Anmeldepflicht, Meldepflicht
zadnji rok za prijavo der [Meldeschluß] Meldeschluss
potrdilo o prijavi die Meldebestätigung
formular za prijavo das Anmeldeformular
rok za prijavo die Anmeldefrist, Meldefrist
2. šport die Nennung
zadnji rok za prijavo der [Nennungsschluß] Nennungsschluss
3.
davčna prijava die Steuererklärung
(za dohodnino Einkommenssteuererklärung), die Einbekennung
4.
prijava za delovno mesto (prošnja) die Bewerbung, pisna: das Bewerbungsschreiben
5.
prijava motenj pri telefoniranju die Störungsannahme - prochain, e [prɔšɛ̃, ɛn] adjectif bližnji, prihodnji; masculin bližnjik, sočlovek
la prochaine fois prihodnjič
la semaine prochaine prihodnji teden
à la prochaine occasion pri prvi priložnosti
fin prochain zadnji dan prihodnjega meseca
par le prochain courrier s prihodnjo pošto - prōra -ae, f (izpos. πρῷρα)
1. prvi ((s)prednji) krn ladje, (ladijski) gobec, premec: Pl., L., Cu., Lucan., Plin. idr., prorae admodum erectae et ista puppes C., prorae tutela (= prōrēta) O., obvertunt pelago proras, terris advertere proram, terrae advertere proras V.; preg.: prora et puppis mihi, ut Graecorum proverbium est, fuit Ci. ep. = prvi in zadnji nagib (vzgib, motiv).
2. sinekdoha ladja: O. idr., quot prius aeratae ad litora steterunt prorae V. — Soobl. prōris, acc. -im, f: obtorque prorim ac suppa tortas copulas Acc. ap. Non. - prostor1 [ô] moški spol (prostóra …)
1. v zgradbi, na vrtu ipd.: der Raum (bivalni/dnevni Tagesraum, Aufenthaltsraum, garderobni Garderobenraum, kletni Kellerraum, klubski Klubraum, konferenčni Konferenzraum, gradbeništvo, arhitektura mokri Feuchtraum, [Naßraum] Nassraum, proizvodni Betriebsraum, osrednji Hauptraum, podstrešni Bodenraum, poslovni Geschäftsraum, prazen Leerraum, priporni pravo Haftraum, prireditveni Veranstaltungsraum, razstavni Ausstellungsraum, za potnike Fahrgastraum, sestanka Versammlungsraum, tehnika za baterije Batterieraum, za družabnosti Partyraum, za izolacijo medicina Isolationsraum, tehnika za kvašenje Gärraum, za opazovanje Beobachtungsraum, za osebje Personalraum, za počitek Ruheraum, za pomerjanje Anproberaum, za posadko Besatzungsraum, Mannschaftsraum, za poslušalce Zuhörerraum, za skladiščenje Einstellraum, za srečanja Kontaktraum, za tovor Stauraum, za tranzitne potnike letalstvo Transitraum, z okenci Schalterraum, za prtljago Gepäckraum, v avtomobilu Kofferraum, sanitarni Sanitärraum, skladiščni Lagerraum, Stauraum, skupni Gemeinschaftsraum, službeni Dienstraum, snemalni Aufnahmeraum, sosednji Nebenraum, spalni Schlafraum, stranski Nebenraum, tlačni tehnika Druckraum, usedlinski Ablagerungsraum, zadnji Hinterraum, zgorevalni tehnika Brennraum, Feuerraum)
akustika prostora die Raumakustik
ogrevanje prostora/prostorov die Raumheizung
temperatura prostora die Raumtemperatur
klima v prostoru das Raumklima
zrak v prostoru die Raumluft
prostori množina Räume, množina, Räumlichkeiten množina
skupni prostori v stanovanjski hiši: das Außenhaus, die Gemeinschaftsanlage
svetilo za zaprte prostore die Innenraumleuchte
vod za mokre prostore die Feuchtraumleitung
2. urbanistično:
stanovanjski prostor der Wohnraum
(sprememba namembnosti die Wohnraum-Zweckentfremdung)
urejanje prostora die Raumordnung - prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)
1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.
2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.
3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug. - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - quarter1 [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)
to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati - quartier1 [kartje] masculin
1. četrt(ina); četrtleten obrok, kvartal
le premier, le dernier quartier de lune prvi, zadnji lunin krajec
couper en quatre quartiers razrezati na štiri enake dele
2. kos, reženj, krhelj
un quartier de rocher kos (blok) skale
un quartier d'orange krhelj oranže
mettre en quartiers razčetveriti
3. stopnja plemiškega porekla
4. krilo sedla; opetnica (usnje na zadnjem delu čevlja)
5. mestna četrt, okoliš, rejon
les quartiers résidentiels, pauvres stanovanjske, revne mestne četrti
les bas quartiers četrti z najnižjim slojem prebivalstva
les quartiers commerçants (bourgeois, ouvriers) trgovske (meščanske, delavske) četrti
le Quartier latin Latinska četrt v Parizu
faire les visites du quartier napraviti obiske pri sosedih