Franja

jump² [džʌmp]

1. neprehodni glagol
skočiti (tudi cene), skakati, poskakovati, skakljati, poskočiti, odskočiti, skočiti na noge; vskočiti (in)
skočiti mimo (past)
priskočiti (to)
figurativno trzniti, zdrzniti se, kvišku planiti, prestrašiti se (at)
figurativno preskočiti (to na)
preskočiti vrsto pri branju; tresti, zibati se (voz); izskočiti, iztiriti se (vlak)
figurativno razbijati (srce)

2. prehodni glagol
preskočiti (across, over)
pomagati komu skočiti, pripraviti konja k skoku; s silo vzeti, prisvojiti si; zibati, ujčkati; zviševati cene

to jump clear of s.th. odskočiti od česa
sleng to jump to it z vnemo se česa lotiti
to jump for joy poskočiti od veselja
ameriško to jump channels preskočiti službeno stopnjo
britanska angleščina to jump the queue ne držati se vrste zriniti se naprej
to jump one's bail pobegniti kljub danemu poroštvu
to jump town pobegniti iz mesta
to jump a claim prisvojiti si tujo parcelo (zlatokopa itd.)
to jump the rails iztiriti se (vlak)
to jump a child on one's knees ujčkati otroka v naročju
to jump s.o. into s.th. nagovoriti koga k čemu
to jump prices cene zelo zvišati
don't jump my nerves! ne žri mi živcev!
ameriško to jump the gun prenagliti se
his tastes and his means do not jump njegov okus se ne ujema z njegovimi sredstvi

knock² [nɔk]

1. prehodni glagol
udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti

2. neprehodni glagol
tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
ropotati (motor)
ameriško, pogovorno godrnjati

to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
to knock cold udariti do nezavesti
to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to knock all of a heap presenetiti, osupniti
to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
to knock to pieces razbiti na koščke
to knock into shape navaditi na red
to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
to knock sideways vreči iz tira
sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo

laïciser [laisize] verbe transitif laizirati, spremeniti v posvetno, vzeti cerkveni (duhovniški) značaj; zamenjati v kaki ustanovi (šoli, bólnici itd.) duhovniško osebje s svetnim

lay up prehodni glagol
nakupiti zalogo, shraniti, prihraniti, štediti
navtika vzeti ladjo iz prometa

to be laid up with ti priklenjen na postelje zaradi

literalize [lítərəlaiz] prehodni glagol
dobesedno vzeti, verno prevesti

lodge² [lɔdž]

1. prehodni glagol
nastaniti, vzeti pod streho, prenočiti koga, spraviti v zapor; spraviti, uskladiščiti (in v, with pri)
položiti, deponirati, shraniti, vplačati (with pri)
predati (oblast), pooblastiti, poveriti (with s, z)
pravno vložiti (tožbo, pritožbo) (with pri)
ekonomija odpreti (kredit); zadeti cilj (strel), dobro zadeti (udarec); poleči (žito)

2. neprehodni glagol
stanovati, nastaniti se (zlasti začasno), prenočiti; skriti se (divjad); zatakniti se, zaustaviti se (izstrelek)

to lodge o.s. nastaniti se, naseliti se
lodged behind bars v zaporu, za rešetkami
to lodge a stag spraviti jelena v brlog
to lodge information against prijaviti koga
to lodge a complaint vložiti tožbo, tožiti

loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

se loger nastaniti se
être logé stanovati
loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
être logé à l'étroit stanovati na tesnem
où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
loger pour la nuit prenočiti
être logé à la même enseigne biti v istem položaju
loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo

louable [lwabl] adjectif

1. hvale vreden, vreden priznanja

2. ki se more dati ali vzeti v najem, v zakup

louer² [lwe] verbe transitif v najem dati ali vzeti, najeti, rezervirati

louer des chambres aux estivants oddajati sobe letoviščarjem
chambre féminin à louer soba za najem
appartement masculin loué najemninsko stanovanje
louer un appartement, un canot à moteur najeti stanovanje, motorni čoln
louer sa place dans le train rezervirati si prostor v vlaku
se louer stopiti v službo; udinjati se

lūstrō² -āre -āvī -ātum (lūstrum2)

1. s spravno daritvijo očistiti (očišč(ev)ati): agrum Ca., exercitum Ci., L., Auct. b. Afr., populum Ci., lustranda colonia abeo, qui deducit Ci., l. Capitolium, classem, urbem L., lustratus et expiatus sacro L., purā undā spargens lustravit viros V., l. aras V., oves O., corpus divino odore O., terque senem flammā, ter aquā, ter sulphure lustrat O., ipseque te circum lustravi sulfure puro Tib., me lustravit taedis Tib., placet exercitum patrio more lustrari Cu., meminerit non nisi religiosā purificatione lustratos accedere ad templa debere Mart. (8, Praefat.); z dat.: lustrari Iovi V. očiščevati se Jupitru na čast = Jupitru darovati spravno daritev.

2. (ker je bil z očiščevalno ali spravno daritvijo združen pregled vojske in celo vsega naroda) pregled(ov)ati, ogled(ov)ati (si), potem sploh motriti, opazovati: exercitum Ci. ep., Hirt., L., T., Aur., Anchises … convalle virenti inclusas animas superumque ad lumen ituras lustrabat V., vestigia l. V., os oculosque loquentis … et totum lustrabat lumine (z očmi) corpus V., l. oculis campos Lucan., immania membra lustrabat visu Sil.

3. metaf.
a) prepotovati, potovati po čem, prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepluti, pluti po čem: Aegyptum, terras Ci., stella Martis … eundem lustrat orbem Ci., quando luna lustrato suo cursu solem consecuta est Ci., dumque omnia lustrat eundo O., l. arva, extrema Libyae V., muros equo V. objezditi, lustrandum navibus aequor V., l. caerula puppe Sil., flumina navigiis Plin. iun.; pesn. in poklas. obiti (obhajati), obda(ja)ti, obleteti (obletavati): lustrantque (sc. regem) choreis V. plešejo okoli, l. agros V. v slovesnem sprevodu hoditi okoli, lustratis signis Suet. (o orlu) potem ko je obletel bojna znamenja; lustratis levi tactu oculis Plin. z lahnim dotikom oči; pren. kaj presta(ja)ti, (pre)trpeti, prebi(ja)ti se skozi kaj, vzeti (jemati) nase kaj, podvreči se čemu: multa alia Ci. poet., incerta pericula V.
b) premisliti (premišljevati), pomisliti (pomišljati), razmisliti (razmišljevati), pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), razb(i)rati (v duhu, srcu): animo non has maximas artīs Ci., omnia ratione animoque Ci.

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

mark up prehodni glagol
ekonomija zvišati ceno blagu; vpisati na dolg, vzeti na kredit

màzija ž (t. mazy, fr. mazer)
1. jeklo: kao da je svaka riječ starog Ličanina bila komad teške -e
2. etn. razbeljeno železo, ki ga je obtoženi moral vzeti iz vrele vode, da bi se pokazala njegova nedolžnost ali krivda: ako krivac ne bi priznao krivicu, podvrgavan je božjem sudu, vađenju mazije

memorō -āre -āvī -ātum (memor)

1. spomniti (spominjati), opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati): amicitiam ac foedus ali foedusque T. svareč spomniti na kaj.

2. omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati), poročati, sporočiti (sporočati), razložiti (razlagati), prikaz(ov)ati, pojasniti (pojasnjevati), pripovedovati, povedati (praviti), imenovati: quid Thesea memorem? V., memora (povej) mihi nomen Pl., artibus, quas supra memoravi S.; z dvojnim acc.: Musas quas Grai memorant Eutr..; v pass.: Sil., Amm., facite, ut longo memoremur in aevo O. da nas bodo omenjali, honoratorum virorum laudes in contione memorentur Ci. naj bodo deležni hvalnice, naj se jim poje hvala, obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum, quae priscis (dat.) memorata Catonibus atque Cethegis (ki so jih uporabljali stari Katoni in Cetegi) nunc situs informis premit et deserta vetustas H.; z dvojnim nom.: erat inter ingentis solitudines oppidum magnum atque valens nomine Capsa, quoius conditor Hercules Libys memorabatur S.; z de in abl.: de natura deorum nimis obscure m. Poeta vetus ap. Ci., de Bruti exitu m. Suet., de magnā virtute m. S.; z ACI: quem infestum ac odiosum sibi esse memorabat Pl., te quoque turbatum memorant (pravijo) fugisse O., id factum … per ambitionem consulis memorabant S., hi de exercitu Herculis maiores suos esse memorant Cu.; v pass. z NCI: ubi ea … gesta esse memorantur Ci., quod primo iam Punico bello dux inclutissimus M. Atilius Regulus dixisse memoratur Col., ultra Amazones Hyperborei esse memorantur Mel., qui ultra deserta esse memorantur Mel.; z odvisnim vprašalnim stavkom: civitas, incredibile memoratu est, quantum creverit S., vix credibile memoratu est, quantum … T.; abs.: ut ali utei (= uti) memoro Lucr.; pogosto sup. na -ū, ki je intenziviran izraz za dictu: estne hoc miserum memoratu! Pl., nihil dignum memoratu actum L., parva et levia memoratu videri T. — Od tod

1. adj. pt. pf. memorātus 3 znamenit, slaven, znan: haec est nobilis ad Trasimennum pugna atque inter paucas memorata populi Romani clades L., animal velocitatis memoratae Plin., sepulcrum illud memoratissimum Gell.; z abl.: vir facundiā laudatus et peritiā memoratus Ap.

2. adj. gerundivum memorandus 3 omembe vreden, vreden spomina, znamenit, neobičajen, nenavaden, redek: pugna Pl., post ullos numquam memorandus O., sodales O., te, iuvenis memorande, silebo V., Arcadii memoranda inventa magistri V., proelium, imperium, certamen, facinus, eventus L., facta Sen. tr., sodales Mart., res Iuv., virtus, nomen Sil., longum memorandus, virtus, facta Stat., agmen Cu., exitus, locus Fl., memorandus pietate Val. Max., Taygeta Val. Fl., funus Mel., virtutes, finis Amm. idr.

mieten najeti, vzeti v najem

mitnehmen^*

1. vzeti s seboj; (tragen) odnesti; Technik premakniti, sojemati, povleči; figurativ (stehlen) zmakniti

2. (teilnehmen) udeležiti se; einen Ort: obiskovati, ogledati si

3. (erschöpfen, schädigen) zdelati (prizadeti, utruditi)

mūtuitāns -antis (mūtuāre ali -ārī) na posodo vzeti hoteč, izposoditi si hoteč: Pl.

mūtuō¹ -āre (-āvī) -ātum (mūtuus) izposoditi (izposojati) si, na posodo vzeti (jemati): Vitr., ad amicos curret mutuatum; mutuet meā causā Caecil. ap. Non., luna mutuata a sole luce fulget Plin., a quibus (sc. a tragoedia et comoedia) forma mutuaretur Tert.

mūtuor -ārī -ātus sum (mūtuus)

1. izposoditi (izposojati) si, na posodo vzeti (jemati), vzeti (jemati) v zakup: pecunias Ci.; brez acc.: cogor mutuari Ci., m. ab aliquo Ci., m. sine usuris T.; (o drugih stvareh) naje(ma)ti, v najem vzeti (jemati): domum T. (Dial.), auxilia ad bellum Hirt.

2. izposoditi (izposojati) si = vzeti (jemati) od kod: a viris virtus nomen est mutuata Ci., subtilitatem ab Academicis Ci., ab amore consilium L., verbum a simili Ci., a corruptissimo quoque poetarum figuras seu translationes Q., verba ex proximo Q., quem (sc. sensum) a Latrone mutuatus est Sen. rh., praesidium ab audaciā T., corpora mutuantur spiritum humanum et sentiunt Ap. se navzamejo človeškega duha, aliunde aliquid Lact., regem a finitimis Val. Max.

nachnehmen^* še enkrat vzeti