Franja

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

oblique¹ [əblí:k] pridevnik (obliquely prislov)
poševen, nagnjen; posreden, indirekten; neodkrit, sprijen
botanika nesomeren (list)
slovnica odvisen

matematika oblique angle poševen (oster, top) kot
oblique oration (ali speech) indirektni govor
slovnica oblique case odvisen sklon (vsak sklon razen nominativa in vokativa)

obrn|iti (-em) obračati

1. (zavrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich)
obrniti nazaj zurückdrehen, h komu/čemu: zu (jemandem/einer Sache) hindrehen
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, zurückdrehen, herunterdrehen
obrniti na večjo stopnjo aufdrehen, hinaufdrehen
(zaviti) oči: verdrehen (die Augen verdrehen)

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden, umwenden; pri pečenju: umwenden; obleko: wenden, umwenden, rokavico, žep: umstülpen
obrniti nazaj zurückwenden
h komu/čemu: (jemandem/einer Sache) zuwenden, zu (jemandem) hinwenden, proč: fortwenden, abwenden
obrniti hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern
obrniti pole čemu (etwas) umpolen

4. ročico ipd.: umlegen
sunkovito obrniti reißen, verreißen, schwenken, krmilo, vozilo: herumreißen, herumwerfen

5. tehnika reakcijo, postopek ipd.: umkehren, umlenken, nazaj: zurücklenken, rückwärts laufen lassen; (usmeriti, preusmeriti) lenken; figurativno razvoj: (der Entwicklung) eine andere Wendung geben

6. na glavo: auf den Kopf stellen, vedro: umstülpen

7. v določeno smer: ausrichten, orientieren; gradbeništvo, arhitektura proti vzhodu: osten

8.
obrniti pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obrniti pozornost nase die Aufmerksamkeit auf sich ziehen, sich bemerkbar machen
obrnti pogovor na zu sprechen kommen auf
(usmeriti, preusmeriti) pogovor, pozornost: (das Gespräch/die Aufmerksamkeit) lenken auf

9. denar: wirtschaften mit
figurativno trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen

10. figurativno človeka, da nekaj naredi: herumkriegen
|
obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
obrniti hrbet den Rücken drehen
figurativno sich abwenden von, (jemandem) die kalte Schulter zeigen
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
| ➞ → obračati

odróčno adv.

1. lontano, fuori mano

2. (v povedni rabi) scomodo:
odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro

odtéhtati (-am) | odtehtávati (-am) perf., imperf.

1. pesare

2. pren. bilanciare, compensare

3. (zaleči) equivalere, valere quanto, fare per; controbilanciare:
uspeh odtehta težave il successo compensa gli sforzi
vsak od njih odtehta za deset ognuno di loro ne equivale dieci

odveč [è] überflüssig, razmišljanje: müßig
biti/postati odveč sich erübrigen
biti odveč komu (v nadlego) lästig sein/fallen
tu je vsaka beseda odveč hier ist jedes Wort zu schade
vsak komentar je odveč Kommentar überflüssig
ni mi odveč X ich bin mir nicht zu schade für X

offa -ae, f

1. grižljaj, zalogaj: Varr., Plin.; preg.: inter os et offam Ca. ap. Gell. preden se zalogaj da v usta; occ. iz moke narejen zalogaj idr., kroglica, svaljek, cmok, cmoček: pultis Ci., panis Col., Cerbero melle soporatum … offum obicere V.

2. metaf.
a) vsak kos mesa: porcina Pl., penita Arn., Tert. kos repine.
b) kroglica, grudica, kepica: gummi in offas convultum Plin.; od tod tudi = oteklina: Iuv.
c) gruda, kepa, brezoblična masa, ponaredek, nestvor, spaka: leporis Plin., o negodnikih (spačkih): Iuv.; pren.: carminis Pers. pesemski nestvor.

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

okús gusto m ; sabor m

brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
z okusom oblečen elegante
oster okus gusto picante
pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
imeti okus za tener gusto para (a/c)
imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
imeti okus po prismojenem saber a quemado
izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
napraviti po svojem okusu hacer su gusto
priti na okus za tomar gusto a

ollero moški spol lončar

cada ollero alaba su puchero vsak berač svojo malho hvali

one¹ [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti

one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)

one³ [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena

one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist

ora¹ f

1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas

2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči

3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)

other¹ [ʌ́ðə] pridevnik
drug, ostali, drugačen

the other day ondan
every other vsak drug
every other year vsako drugo leto
on the other hand po drugi plati
far other from ours čisto drugačen od našega
other than razen, različen
just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače

ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

pámeten reasonable, sensible, wise, judicious, intelligent, prudent; clever, rational; pogovorno brainy

pámeten človek a man of sense
vsak pámeten človek any man in his right senses...
pámetna misel a sound (ali sensible) idea
pámetno gledišče (stališče, vidik) a sensible point of view
bodi no pámeten! use your brains (ali intelligence)!, be sensible!, be reasonable!
biti pámeten to be sensible (ali reasonable), to have one's wits about one
pámetno ravnati to act sensibly
imeti zelo pámetne nazore o življenju to have very sound ideas on life
kar govoriš, je pámetno what you say is sound
pámetno govoriti to speak wisely, to talk sense, to speak reasonably
mislim, da boš tako pámeten, da ne boš šel tja I suppose you will know better than go there
storil bom vse, kar se mi bo zdelo pámetno I will do anything in reason
pámetno je, kar praviš there is reason in what you say
poslušati pámeten nasvet to listen to reason
pametnejši popustí the wiser head gives in
lahkó je biti pámet, ko je že storjeno hindsight is easier than foresight, it's easy to be wise after the event

pámeten (-tna -o)

A) adj.

1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
pameten človek uomo di giudizio, di senno
pametne besede parole sensate
pametna politika politica saggia
biti strašno pameten avere un gran cervello

2. intelligente, perspicace

3. calmo, posato

4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

B) pámetni (-a -o) m, f, n
povedati nekaj pametnih dire parole assennate
PREGOVORI:
pametnejši odneha il più saggio cede
po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse