Franja

osma križarska vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški podvig) ▸ nyolcadik keresztes hadjárat

padalec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyősMost je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
Sopomenke: vojaški padalec

3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.

padalski pridevnik
1. (o športu) ▸ ejtőernyősPovezane iztočnice: padalska svila, padalski kombinezon, padalski nahrbtnik, padalski škornji

2. (o vojaški enoti) ▸ ejtőernyős

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

Palūda -ae, f Palúda = „oblečena v vojaški plašč“, Minervin vzdevek: corpore tartarino prognata Paluda virago, cui par imber et ignis, spiritus et gravis terra Enn. ap. Varr., Paluda a paludamentis Varr.

pasulj samostalnik
(jed) ▸ paszuly [babos egytálétel] približek prevedka ▸ babfőzelék, bableves

peloponeška vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ peloponnészoszi háború

peta križarska vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški podvig) ▸ ötödik keresztes hadjárat

peteroboj samostalnik
šport (tekmovanje v petih panogah) ▸ öttusaPovezane iztočnice: atletski peteroboj, vojaški peteroboj

pilót¹ (-a) | -ka (-e) m, f

1. m, f pilota:
letalski, vesoljski pilot pilota di aereo, di astronave
civilni, vojaški pilot pilota civile, militare
preizkusni pilot (pilota) collaudatore
jadralni pilot velista, veleggiatore
avtomatski pilot autopilota, pilota automatico
voj. pilot bombnika, helikopterja bombardiere, elicotterista
pilot lovec cacciatore
pilot jumbo jeta jumbista

2. navt. pilota

3. zool. pesce pilota (Naucrates ductor)

pisár clerc moški spol , scribe moški spol , secrétaire moški spol , commis moški spol aux écritures, copiste moški spol, familiarno plumitif moški spol

pisarka scribouillarde ženski spol
pisar papeške pisarne, rokopisa scripteur moški spol
javni pisar écrivain moški spol public
sodnijski pisar greffier moški spol
vojaški pisar scribouillard moški spol

podvíg exploit moški spol , entreprise ženski spol , hauts faits moški spol množine , fait moški spol , action ženski spol d'éclat

vojaški podvig fait d'armes
biti pripravljen na podvige être d'attaque
izreden podvig exploit remarquable

policist moški spol (-a …) der Polizeibeamte, der Wachebeamte, der Polizist, varnostnik: Schutzpolizist (Schupo), der Schutzmann, v patruljni službi: Streifenpolizist, v tajni službi: Geheimpolizist
vojska vojaški policist der Feldjäger

polkovnik samostalnik
(vojaški čin) ▸ ezredes

položáj position ženski spol , situation ženski spol , poste moški spol , posture ženski spol ; site moški spol , assiette ženski spol ; (stanje) état moški spol , condition ženski spol

zavzemati ugoden položaj v družbi être bien installé (dans l'échelle sociale)
dejanski položaj état de choses, état de cause (ali de fait)
finančni, gospodarski, politični, napet, svetovni, vojaški položaj situation financière, économique, politique, tirée, mondiale, militaire
izhodiščni položaj base ženski spol de départ
ključni položaj position clef, levier moški spol de commande
mednarodni položaj situation internationale
življenjski položaj situation (de la vie)
biti v dobrem položaju tenir le bon bout, être bien placé
biti gospodar položaja dominer la situation, être maître de la situation
biti v neprijetnem položaju être dans l'embarras, être dans de beaux (ali de mauvais, de vilains) draps
biti v slabem položaju être mal en point
biti v težavnem položaju être dans une situation (ali position) difficile (ali dans la gêne)
biti v ugodnem, neugodnem položaju être en bonne, mauvaise posture
izboljšati svoj položaj améliorer sa situation
pojasniti položaj expliquer la situation
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
zavze(ma)ti lep, visok položaj occuper une belle situation (ali un poste élevé)
živeti ustrezno svojemu položaju soutenir son rang, vivre selon sa condition

položáj situación f ; posición f ; (stanje) estado m ; condiciones f pl ; (okolnosti) circunstancias f pl

finančni (gospodarski, politični, napet, vojaški) položaj situación f financiera (económica, política, tirante, militar)
biti v težavnem položaju estar en una situación apurada, hallarse en una situación difícil
obvestiti o položaju poner al corriente de la situación
pojasniti položaj exponer la situación
izboljšati svoj položaj mejorar su situación
postavite se v moj položaj póngase usted en mi caso
položaj se slabša (se konsolidira) la situación empeora ali agrava (se consolida)

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

Popilius (tudi Popillius) 3 Popílij(ev), ime rim. rodu; poseb. znana predstavnika sta:

1. C. Popilius Laenas Gaj Popilij Lenat, vojaški tribun, ki je ujel in ubil Cicerona: L. epit., Sen. rh.

2. Popilia Popilija, žena Kvinta Lutacija Katula: Ci. Kot adj. Popílijev: Popilia gens Ci., familia L.

poràz défaite ženski spol , échec moški spol , déroute ženski spol , revers moški spol ; (moralen) déconfiture ženski spol ; figurativno, familiarno aplatissement moški spol

poraz po točkah défaite aux points
poraz (neke) stranke déroute (ali déconfiture) d'un parti
vojaški porazi revers moški spol množine militaires
volivni poraz défaite électorale
doživeti poraz essuyer (ali subir) une défaite (ali un échec, un revers), familiarno ramasser une veste
priznati svoj poraz s'avouer vaincu, figurativno baisser pavillon devant quelqu'un, mettre les pouces
zadati komu poraz infliger une défaite à quelqu'un

postop|ek² [ó] moški spol (-ka …) pravo das Verfahren
arbitražni postopek Schlichtungsverfahren
civilni postopek Zivilverfahren
dokazni postopek die Beweisaufnahme (v dokaznem postopku se je izkazalo … die Beweisaufnahme ergab …)
izvršilni postopek die Zwangsvollstreckung, das Exekutionsverfahren, Vollstreckungsverfahren, Zwangsvollstreckungsverfahren
kazenski postopek das Strafverfahren, der [Strafprozeß] Strafprozess
mandatni postopek Mandatsverfahren
nadaljevalni postopek Nachverfahren
nepravdni postopek [Beschlußverfahren] Beschlussverfahren, Außerstreitverfahren
obtožni postopek Eröffnungsverfahren
opominjalni postopek Mahnverfahren
postopek pri sodniku za prekrške Ordnungsverfahren
pravdni postopek [Prozeßverfahren] Prozessverfahren, Streitverfahren, der Rechtsweg
predhodni postopek Vorverfahren
predpisani postopek die Formvorschrift
preiskovalni postopek Ermittlungsverfahren, Untersuchungverfahren
prizivni/pritožbeni postopek Berufungsverfahren; Revisionsverfahren
razvezni postopek [Scheidungsprozeß] Scheidungsprozess
sodni postopek das Gerichtsverfahren, der Rechtsgang, der Rechtsweg
spravni postopek Güteverfahren, Sühneverfahren
stečajni postopek der Konkurs, das Konkursverfahren
vojaški kazenski postopek Militärstrafverfahren
zamudni postopek Versäumnisverfahren
zapuščinski postopek [Nachlaßverfahren] Nachlassverfahren
začeti/uvesti postopek proti das Verfahren einleiten gegen
predlog za uvedbo kazenskega postopka der Strafantrag
sklep o uvedbi postopka der [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss
uvedba stečajnega postopka die Konkurseröffnung
mirovanje postopka Stillstand der Rechtspflege
predlog za skrajšani postopek der Dringlichkeitsantrag
obnovitev postopka Wiederaufnahmeverfahren
predlog za obnovitev postopka der Wiederaufnahmeantrag
ustaviti postopek das Verfahren einstellen
oprostitev plačila stroškov postopka die Verfahrenshilfe
ugovor zoper kršitev procesnih predpisov med postopkom die Rüge
stranka v postopku die [Prozeßpartei] Prozesspartei
biti stranka v postopku Parteistellung haben
opravilo v postopku die [Prozeßhandlung] Prozesshandlung
pravica, biti zaslišan v postopku der Anspruch auf rechtliches Gehör
terjatev v stečajnem postopku die Konkursforderung
tožba v izvršilnem postopu die Exekutionsklage
udeleženec v postopku der Verfahrensbeteiligte, Nebenbeteiligte
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Prozeßordnung] Prozessordnung, [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht