Franja

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.

pip|a¹ ženski spol (-e …) za kajenje: die Pfeife (glinena Tonpfeife, vodna Wasserpfeife)
figurativno pipa miru die Friedenspfeife
… pipe Pfeifen-
(glava der Pfeifenkopf, kadilec der Pfeifenraucher)
pribor za kadilce pipe das Pfeifenbesteck
stojalo za pipe der Pfeifenhalter
tobak za pipo der Pfeifentabak
kaditi pipo Pfeife rauchen
vleči pipo an einer Pfeife ziehen

plúg plough, ZDA plow

motorni (parni, snežni) plúg tractor (steam, snow) plough (ZDA plow)
gredelj plúga plough-beam
vleči (voziti) plúg to draw (to drive) a plough (ZDA plow)

pòmetina ž
1. anat. posteljica
2. otrebki, otrebine, iztrebki: čovječja pometina; vuči se kao pometina vleči se leno kot megla: umesto da daju sve od sebe, svi samo ošljare na radu i vuku se kao -e

poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

poussière de charbon premogovni prah
poussière fécondante, des fleurs pelod
500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
nuage masculin de poussière oblak prahu
faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star

prick up prehodni glagol
postaviti ušesa pokonci (pes)

to prick up one's ears nastavljati ušesa, vleči na ušesa

pròkisao -sla -o premočen: vući se kao -o pseto vleči se kot polit cucek

promesa ženski spol obljuba, obet, zaobljuba

promesa de casamiento (de matrimonio) obljuba zakona
cumplir una promesa izpolniti obljubo
faltar a una promesa ne držati obljube
según mi promesa ustrezno moji obljubi
entretener con vanas promesas koga za nos vleči, pitati ga s praznimi obljubami

prōtēlum -ī, n (iz *prō-tenslom ali *tendslom, kar izhaja iz indoev. kor. *ten-s- vleči, ki je razširjen iz *ten-, prim. teneō, tendō)

1. vlečna (potezna) vrv pri plugu, v katerega je vpreženo več volov drug za drugim: protelo ducere aratrum Ca. ap. Non., protelo ducere aliquem Luc. fr.; meton. vprega volov: boum Plin., protelis binis ternisque arant Plin.

2. nepretrgana vrsta, nepretrgano nadaljevanje (napredovanje): undique protelo plagarum continuato Lucr., quasi protelo stimulatur fulgere fulgur Lucr. „kakor ob potezni vrvi“ = brez presledka, brez premora, neprenehoma, nepretrgoma.

puits [pɥi] masculin vodnjak; (globoka) luknja, jama; minéralogie, mines jašek; figuré studenec

puits artésien artezijski vodnjak
puits de pétrole petrolejski vrelec
puits perdu vodnjak, ki mu na dnu uhaja voda
puits de science zelo učena oseba
puits perdu, absorbant greznica
puits d'éclatement lijak od granate
puiser, tirer de l'eau au puits črpati, vleči vodo iz vodnjaka
tomber dans le puits (figuré) pasti v pozabo
la vérité est au fond d'un puits (proverbe) resnico je težko odkriti
puits au jour svetlobni jašek

rastra ženski spol grablje; brana

a (la) rastra, a rastras (fig) nerad, prisiljeno
con el vientre a rastras plazeč se po tleh
llevar a rastras vleči
salir a rastras splaziti se ven

rdeče¹ [é] srednji spol (-ga) das Rot
vleči na rdeče einen Rotstich haben

remorque [rəmɔrk] féminin vleka, vlačenje (vozila z drugim vozilom, vlačilcem); automobilisme prikolica; marine vlečni kabel

remorque de camion, de camping kamionska prikolica, (stanovanjska) prikolica za taborjenje
remorque latérale (automobilisme) stranska prikolica
être, se mettre à la remorque de quelqu'un (figuré) slepo slediti komu
il est toujours à la remorque (figuré) on vedno zaostaja, ostaja zadaj
prendre en remorque une voiture en panne, un bateau vleči avto v okvari, ladjo

remulcum -ī, n (izpos. iz gr. ῥυμουλκέω = ῥυμὸν ἕλκω) vlačilna vrv: naves remulco trahere L. ali abstrahere C. ali adducere C. ladjo vleči za seboj, na vrv vzeti (dati), nase privezati (navezati, otvesti); preg.: non contis nec remulco, ut aiunt, sed velificatione plenā Amm.

Richter¹, der, (-s, -) Recht sodnik; vor den Richter bringen vleči pred sodišče

rimōrchio m (pl. -chi)

1. vleka, vlačenje:
prendere a rimorchio vleči

2. avto prikolica:
camion con rimorchio tovornjak s prikolico

3. navt. vlečni kabel, vlečna vrv

Rotstich, der, einen Rotstich haben vleči na rdeče

rudēns -entis, m (po izvoru pt. nekega d-pr. *u̯rūdō; prim. gr. ἐρύω vleči, potegniti) močna vrv, poseb. ladijska vrv za privezovanje in pritrjevanje jambora in jadra: rudentis explicatio Ci., rudentum sibilus Pac. fr., stridor rudentum V., e capillo torti rudentes (vrvi, jermeni na katapultu in balisti) Vitr., candidaque intorti susollant vela rudentes Cat., dum hanc tibi quam trahis rudentem complico Pl.; pren.: rudentem explicuit immensum Amm. naštel je kopico dejstev; preg.: rudentibus apta fortuna Ci. na ladijske vrvi (z ladijskimi vrvmi) pritrjena usoda = zelo negotova usoda; meton. ladja ali potovanje z ladjo, jadranje, plutje Val. Fl.

Opomba: Kot fem.: Pl.; abl. sg. nav. rudente, redko rudenti: Vitr.; gen. pl. rudentum, redko rudentium: Vitr., Prud.