Franja

Zadetki iskanja

  • nêsti nêsem nedov., нести́ несу́ недок.
    • nêsti vèn ви́нести
  • nositi1 (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
    nositi črnino Trauer tragen
    figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
    figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
    nositi na plečih achseln
    nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
    figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
    nositi posledice die Konsequenzen tragen
    nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
    nositi steznik sich schnüren
    figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
    figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
    visoko nositi nos die Nase hoch tragen
  • noter [ó] proč od govorečega: hinein, h govorečemu: herein; nach drinnen; in … hinen/herein
    tja noter dorthinein
    (črpati hineinpumpen, hoteti hereinwollen, hineinwollen, iti hereingehen, hineingehen, morati hineinmüssen, hereinsollen, hereinmüssen, hineinsollen, nesti hineintragen, peljati hineinfahren, hereinfahren, hineinführen, hereinführen, položiti hereinlegen, hineinlegen, poriniti hineinstoßen, hereinschieben, hineinschieben, postaviti hereinstellen, hineinstellen, spraviti hineinbekommen, hereinbekommen …)
    pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • núja (-e) f

    1. (sila, potreba) urgenza, necessità, bisogno:
    brez nuje ne hodi ven se non c'è bisogno, non uscire

    2. (nujnost) premura
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • odkoraka|ti (-m) marschieren (nazaj zurückmarschieren, naprej weitermarschieren, ven hinausmarschieren, proč abmarschieren, wegmarschieren); čete proč: davonziehen; ironično: človek: stiefeln (proč davonstiefeln)
  • odkotali|ti (-m) abrollen (stran wegrollen, davonrollen, ven hinausrollen, nazaj zurückrollen)
    odkotaliti se wegrollen, (irgendwohin) rollen
  • odpeljati1 (odpéljem) peljati, voditi

    1. poznavajoč pot: führen, wegführen (gor hinaufführen, ven hinausführen …)

    2. (pospremiti) bringen (na letališče zum Flughafen, na vlak an die Bahn), -bringen (gor hinaufbringen, heraufbringen, do sobe an sein Zimmer hinaufbringen, nazaj zurückbringen, ven hinausbringen …)

    3. v zapor: abführen
    odpeljati s silo sovražniki, banditi: verschleppen, entführen

    4. z vozilom: fahren (v bolnico ins Krankenhaus fahren)

    5. (spraviti stran) pijanca ipd.: wegschaffen
  • odpeljáti -péljem dov., відвезти́ -зу́ док., завезти́ -зу́ док.
    • odpeljáti vèn ви́везти, ви́вести
  • odpeljati se (odpéljem se) voziti se wegfahren, samo z vozilom: abfahren; kam fahren (nazaj zurückfahren, naprej weiterfahren, ven hinausfahren, za kom (jemandem) nachfahren …)
    odpeljati se z letalom (odleteti) abfliegen
    voziček ipd. sam od sebe: abrollen, wegrollen
  • odplazi|ti se (-m se) wegkriechen, kam: kriechen (nazaj zurückkriechen, ven hinauskriechen, za kom (jemandem) nachkriechen …); (previdno se premikati) schleichen, wegschleichen, sich stehlen
  • odskaklja|ti (-m) davonhüpfen, weghüpfen, kam: hüpfen (ven hinaushüpfen …)
  • odšepa|ti [é] (-m) weghumpeln, kam: humpeln (ven hinaushumpeln)
  • odteč|i [ê] (-em) odtekati abfließen, ablaufen, kam: laufen (nazaj zurückfließen, zurücklaufen, ven hinausfließen …); (odcediti) abtropfen
    pustiti odteči auslaufen lassen, abtropfen lassen
  • odvleč|i [é] (-em) abschleppen, davonschleppen, mitschleppen, fortschleppen, wegschleppen; kam: schleppen (v kino ins Kino schleppen), -schleppen (ven hinausschleppen, nazaj zurückschleppen …); za seboj po tleh: fortschleifen, wegschleifen; nekoga, ki se upira: wegzerren; prebivalce v ujetništvo, konfinacijo: verschleppen
  • odvleč|i se [é] (-em) sich schleppen (do postelje sich zum Bett schleppen), kriechen (ven hinauskriechen)
  • Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

    ojo de águila orlovsko oko
    ojo de besugo škilasto oko
    ojo de cristal stekleno oko
    ¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
    ojo alerta previdno
    a ojo na slepo
    cerrar el ojo umreti
    echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
    mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
    ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
    ¡mis ojos! srček moj!
    ojos hundidos vdrte oči
    ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
    ojos saltones velike izbuljene oči
    cuatro ojos očalarji
    a cuatro ojos med štirimi očmi
    a ojos vistos očitno, očividno, vidno
    a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
    le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
    cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
    clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
    comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
    dar de ojos na obraz pasti
    dar en los ojos v oči pasti
    írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
    meter por los ojos s silo vsiliti
    no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
    poner los ojos vzljubiti
    poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
    no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
    revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
    sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
    eso salta a los ojos to je očitno
    torcer, volver los ojos oči zavijati
    volver los ojos en oči upreti v
    enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
    ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca