Franja

lás cabello m ; pelo m

lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo

last³ [la:st] samostalnik
zadnji (pismo, beseda, otrok); zadnji omenjeni, najnovejši (izjava); poslednje ure, konec, smrt

never to hear the last of it morati vedno znova poslušati
to breathe one's last izdihniti, umreti
at (long) last končno, na koncu
to the last do konca, do smrti
to look one's last on zadnjič pogledati
we shall never see the last of that man tega moža se ne bomo znebili

latchstring [lǽčstriŋ] samostalnik
vrvica za dviganje zapaha (speljana skozi vrata)

the latchstring is always out vrata so vedno odprta, dobrodošli ste

lebdéti to float; to hover

lebdéti med življenjem in smrtjo to hover between life and death
vedno mi bo to lebdelo pred očmi I shall never lose sight of it, I shall always have it in mind

legendaren pridevnik
1. (znamenit; slaven) ▸ legendásA moj največji vzornik je legendarni košarkar Michael Jordan, ki je iz sebe vedno iztisnil največ. ▸ De a legnagyobb példaképem a legendás kosárlabdázó, Michael Jordan, aki mindig a legjobbat hozta ki magából.

2. (o legendi) ▸ legendás
Legendarnih motivov je bilo skozi ves srednji vek dovolj. ▸ A középkor mindvégig bővelkedett legendás motívumokban.
Legendarni kralj Artur naj bi živel v Angliji v 5. ali 6. stoletju. ▸ A legendás Artúr király állítólag az 5. vagy a 6. században élt Angliában.

Leier, die, (-, -n)

1. Musik lira; Astronomie Lira; Jagd rep (pri ruševcu)

2. Musik (Drehleier) lajna; figurativ immer die alte Leier vedno ista pesem/ista lajna

lepó adv.

1. bene:
lepo se izražati esprimersi bene

2. (vljudno, prijazno) gentilmente

3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
lepo mi je mi trovo, mi sento bene
lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
lepo, čudovito! bello! magnifico!

4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
lepo kazati (pridelek) promettere bene
iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

5.
lepo grajen ben fatto
lepo oblikovan affusolato; tornito
lepo raščen formoso
knjiž. lepo sprejet benaccetto
lepo vzgojen beneducato, bennato

lì avv.

1. tam; tja:
ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

2. (podkrepitev) tam:
lì muoviti! ti tam, zgani se!

3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
essere lì lì per pripravljati se na kaj
essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

4.
di lì, da lì odtod
giù di lì približno, okoli

5.
per lì ondod
lì per lì sprva:
lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel

Lied, die, (-/e/s, -er) pesem (von o); Musik samospev; Lied ohne Worte pesem brez besed; immer das alte Lied vedno ista pesem; das ist das Lied vom Ende to je žalostni konec; davon kann ich dir ein Lied singen tu bi ti imel kaj povedati; das ist das Ende vom Lied s tem zgodba konča

light^*6 [lait] neprehodni glagol
izstopiti, iti dol (from, off)
pasti (on na)
spustiti se (on na)
naleteti (on na)
ameriško, sleng navaliti (into na)
ameriško, sleng izginiti, pobegniti (out)
dogoditi se

a cat always lights on its feet mačka vedno pade na noge
the bird lighted on a twig ptič se je spustil na vejico

linij|a¹ ženski spol (-e …)

1. (črta) die Linie, -linie (naklona Streichlinie, napočna Anrisslinie, spektralna Spektrallinie)

2. (mejna črta) die Linie, die Grenze (firna Firngrenze, Firnlinie)

3. pravo die Ahnenreihe
pravo navzdolnja linija absteigende Linie
pravo navzgornja linija aufsteigende Linie
pravo po očetovi liniji patrilineal, patrilinear
pravo po stranski liniji kollateral
sorodnik po stranski liniji der Seitenverwandte

4. figurativno (predpisana smer) die Linie, -linie (generalna Generallinie, modna Modelinie, stranke Parteilinie)
vedno na liniji (dogmatski) linientreu
biti na isti liniji auf der gleichen Linie sein

5.
vitka linija die schlanke Linie

liquor² -ōris, m (līquēre)

1. abstr.
a) tekočnost, židkost: aquae Varr., Ci., aquaï (= aquae) Lucr., cuius (lapidis) vomica liquoris aeterni argentum vivum appellatur Plin. vedno tekoči izcedek,
b) čistost, bistrost: Cydnus, aquae liquore conspicuus Val. Max.

2. meton. konkr. vsakovrstna tekoča snov (voda, studenec, reka, morje, vino idr.), tekočina: inveregere in me liquores tuos Pl., l. salis Ci. poet. odprtega morja, liquores perlucidi amnium Ci., liquor mellis Lucr. ali samo liquor Col. med, liquoris vitigeni latex Lucr., l. fluidus V. (= tabes) pokvarjene tekočine, de patera novum fundens liquorem H. ali aurea tunc pressos pedibus dedit uva liquores Tib. grozdni sok, vino, qua medius liquor secernit Europen ab Afro H. vmesno morje = Gadski (Gibraltarski) preliv, Virgineus l. O. voda iz vodovoda, imenovanega Aqua (aqua) Virgo, voda Deviškega vodovoda (gl. virgo), Stygius l. O., teritur parvo saepe liquore silex Pr., Pactoli liquores Pr. vodovje, niveus lactis l. Sen. tr., albus ovorum l. Col., Plin. beljak, Assyrii liquores Stat., l. lactis aut fontium Iust., in liquorem solvere Plin. izhlapiti, spremeniti (spreminjati) v paro, upariti (uparjati).

litanie [litani] féminin, familier dolgočasno ponavljanje (očitkov, tob, itd.)

litanies pluriel, religion litanije
c'est toujours la même litanie to je vedno ista lajna

livre¹ [livr] masculin knjiga

grand livre glavna knjiga
à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
livre de lecture čitanka
livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
livre d'images slikanica
livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
livre de chevet najljubša knjiga
livre foncier zemljiška knjiga
livre de cuisine kuharska knjiga
livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
livre de bord ladijska knjiga
livre de caisse blagajniška knjiga
livre des hôtes knjiga gostov
livre d'inventaire inventarna knjiga
livre d'or zlata knjiga
livre scolaire šolska knjiga
livre relié vezana knjiga
livre pour la jeunesse mladinska knjiga
livre journal (commerce) dnevnik
livre d'occasion antikvarična knjiga
livre de prières molitvenik
livre spécialisé, technique strokovna knjiga
livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
amateur masculin de livres ljubitelj knjig
bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
échange masculin de livres zamenjava knjig
location féminin de livres izposojevanje knjig
loueur masculin de livres izposojevalec knjig
teneur masculin de livres knjigovodja
tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
être sur le livre rouge biti na črni listi
arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
lo peor es que najhujše je, da ...
lo difícil del asunto težava v stvari
lo más pronto posible čim prej
lo más del tiempo večina časa
lo más fácilmente najlaže
lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
¡lo de siempre! vedno ista stvar!
en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
a lo señor po gosposko
pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
se lo diré mu bom (to) povedal
¡hazlo! stori to!
¡díganoslo! povejte nam to!
a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!

lònac lónca m, mn. lȏnci, lȍnācā, lôncima, lônce lonec: željezni, železni, zemljani lonac; kuhinjski lonac; ljevački, livački, Papinov lonac; bosanski lonac vrsta jedi; noćni lonac nočna posoda; baciti sve u jedan lonac; biti svakom -u poklopac povsod se vmešavati; ili -em o kamen ili kamenom o lonac, teško -u svakojako slabši jo vedno skupi

long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini

Lüge, die, (-, -n) laž; eine faustdicke Lüge debela laž; eine fromme Lüge pobožna laž; jemanden Lügen strafen postaviti (koga) na laž; nie um eine Lüge verlegen sein vedno se domisliti kake laži/lagati kot pes teče; Lügen haben kurze Beine laž ima kratke noge

lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)

1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.

2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.

3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).