Franja

spreglèd (kazni) remisión f ; indulgencia f ; (nepazljivost) descuido m , inadvertencia f ; error m , yerro m

spregled pristojbin exención f de derechos
ni ga bilo več na spregled no se le ha vuelto a ver

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

spremeníti changer, modifier, transformer

spremeniti se changer, se modifier, se transformer
spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
vreme se bo spremenilo le temps va changer
časi se spreminjajo les temps changent
ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.

sreč|a² [é] ženski spol (-e …) (srečna usoda) das Glück, blazna, velika Teufelsglück, Sauglück
lovska sreča Jagdglück
sreča v ljubezni Liebesglück
sreča v nesreči Glück im Unglück
vojna sreča Kriegsglück
spremenljiva sreča Wechselfälle des Lebens
zla sreča der Unstern
sreča mu je mila er hat Glück, das Glück lacht ihm
človek ki nima sreče ein Stiefkind des Glücks
kolo sreče das Glücksrad
več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand
veliko sreče viel Glück!/toi, toi, toi!
vprašanje sreče die Glückssache
žareč od sreče glückstrahlend
črepinje prinašajo srečo Scherben bringen Glück
detelja, ki prinaša srečo der Glücksklee
imeti srečo Glück haben
na srečo glücklicherweise, zum Glück
na slepo srečo auf gut Glück, (brezglavo) planlos
streljati na slepo srečo drauflosschießen
poskusiti srečo sein Heil versuchen
vso srečo viel Glück!/Hals- und Beinbruch!
| ➞ → igra na srečo

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

star² (-a, -o) (določene starosti) alt (koliko je star? wie alt ist er?)
enako star gleichaltrig
star 3 ure drei Stunden alt, dreistündig
star tri dni drei Tage alt, dreitägig
star pet tednov fünf Wochen alt, fünfwöchig
star deset mesecev zehn Monate alt, zehnmonatig
star eno leto ein Jahr alt, einjährig …
star več stoletij jahrhundertealt
star več tisočletij jahrtausendealt
star je osemdeset let er ist achtzig
tri leta star avto ein drei Jahre alter Wagen

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

starost, starost¹ [ó] ženski spol (-i …) das Alter, das Lebensalter (inteligenčna Intelligenzalter, mejna Grenzalter, minimalna Mindestalter, povprečna Durchschnittsalter, predšolska Vorschulalter, razvojna Entwicklungsalter, šolska Schulalter)
starost, starost za … -alter, -mündigkeit
(za upokojitev Pensionsalter, za prisego Eidesmündigkeit, za sklenitev zakonske zveze Ehemündigkeit)
kritična starost, starost kritisches Alter
starost, starost 10/80 let das Alter von zehn/achtzig Jahren
v starosti 10/80 let im Alter von zehn/achtzig Jahren, im zehnten/achtzigsten Lebensjahr
ko doseže 65 let nach Erreichung des fünfundsechzigsten Lebensjahres
… starosti Alters-
(določanje die Altersbestimmung, navedba die Altersangabe, razlika v der Altersunterschied)
doseči starost, starost ein Alter erreichen
(šolsko das Schulalter erreichen)
ki ni več v starost, starosti šolanja schulentwachsen
specifičen za starost, starost altersspezifisch

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

brez stíka z out of touch with
kratek stík (elektrika) short circuit
prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
biti v tesnem stíku z to be in close touch with
biti v stalnem stíku z to keep in touch with
izgubiti stík z to lose touch with
navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
navezati stík to establish a connection, to make contact
imeti stíke z to be in contact with
stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
pretrgati stík to break contact, to cut a connection
pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
ne biti več v stíku z to be out of touch with
kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?

stó (stôtih) numer.

1. cento; centinaio:
prišlo jih je najmanj sto sono venuti almeno in cento
zbralo se je več sto ljudi si adunarono varie centinaia di persone

2. pren. (za izražanje nedoločene velike količine) cento; mille:
sto in stokrat sem ti povedal te l'ho detto cento volte, mille volte!
sto let ga nisem videl non lo vedo da millanta, da cent'anni
hist. Svet stotih il Consiglio dei Cento
sto hudičev canchero!
šport. zmagati na sto metrov vincere i cento metri

stolet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrhundert
star več stoletij jahrhundertealt
cela stoletja jahrhundertelang
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
pol stoletja ein halbes Jahrhundert
polovica stoletja die Jahrhundertmitte, die Jahrhunderthälfte
prelom stoletja die Jahrhundertwende
stoletja in stoletja Jahrhunderte hindurch, jahrhundertelang
vino stoletja der Jahrhundertwein

stolp|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. v časopisu: die Spalte, die Kolumne
dolg en stolp ali več stolpcev spaltenlang
prvi/začetni stolpec Eingangsspalte
širina stolpca die Spaltenbreite
za stolpec širok spaltenbreit
cele stolpce spaltenlang
v stolpcih kolumnenweise, spaltenweise

2. številk: die Kolonne, Zahlenkolonne

3. v merilnih instrumentih: die Säule (živosrebrni Quecksilbersäule)

stopnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. šole, življenja, višinska: die Stufe (globinska Tiefenstufe, končna Endstufe, mirovanja Ruhestufe, najvišja Höchststufe, nevarnosti Gefahrenstufe, nižja Grundstufe, Unterstufe, nujnosti Dringlichkeitsstufe, prehodna Übergangsstufe, raketna Raketenstufe, razvojna Entwicklungsstufe, spodnja Unterstufe, srednja Mittelstufe, starostna Altersstufe, usmerjevalna Orientierungsstufe, višja v šoli Sekundärstufe, vmesna Zwischenstufe, vzponska Aufstiegsstufe, zgornja Oberstufe)
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja iglavcev Koniferenstufe
zaporedje stopenj die Stufenfolge
po stopnjah stufenartig, stufenweise
v več stopnjah mehrstufig
razdelitev na stopnje die Stufung, die Staffelung
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
na nizki stopnji [niedrigstehend] niedrig stehend
na višji stopnji fortgeschritten

2. (raven) die Ebene
na isti stopnji auf derselben Stufe, auf derselben Ebene

3. (rang) der Rang
plemiška stopnja der Rang
(krona plemiške stopnje die Rangkrone)
druge stopnje zweitrangig, nachrangig
prve stopnje ersten Grades, erstrangig

4. pravo (instanca) die Instanz (višja höhere)

storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas

storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
greh storiti commettre un péché
storiti svojo dolžnost faire son devoir
storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
kaj storiti? que faire?
kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
smrt storiti mourir, périr, succomber
storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)

stot [ó] moški spol (-a …) der Zentner (kratica : Ztr.), metrski: Meterzentner
težek en stot/več stotov zentnerschwer
na stote zentnerweise

stran¹ ženski spol (-i …) (pagina) die Seite (krajevna Lokalseite, notranja Innenseite, rokopisa Manuskriptseite, s sliko Bildseite, za otroke Kinderseite)
naslovna stran das Titelblatt, Haupttitelblatt, die Titelseite, der Innentitel
potiskana stran Druckseite
gospodarske strani množina der Wirtschaftsteil
kulturne strani množina der Kulturteil
poslovne strani der Handelsteil
rumene strani v telefonskem imeniku: gelbe Seiten
športne strani der Sportteil
številka/število strani die Seitenzahl
navedba strani die Seitenangabe
oštevilčenje strani die [Seitennumerierung] Seitennummerierung
obsegajoč (200) strani (200) Seiten stark
na osmih/treh straneh achtseitig/dreiseitig
dolg več strani seitenlang
čez pol strani halbseitig
na 10. strani auf Seite zehn
po straneh seitenweise
obrniti stran umblättern
nadaljevanje na naslednji strani bitte wenden!