Franja

Zadetki iskanja

  • osmúkati to strip; to strip off

    veter je osmukal drevesa the wind stripped the leaves off the trees (ali the trees of their leaves)
  • óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

    ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
    ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
    oster gib mouvement moški spol brusque
    oster glas voix ženski spol perçante
    oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
    ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
    oster kis vinaigre moški spol fort
    ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
    oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
    ostra kritika critique ženski spol violente
    oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
    oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
    ostre oči yeux moški spol množine perçants
    oster okus goût moški spol âcre
    oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
    ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
    ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
    oster prepir vive altercation ženski spol
    oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
    ostro streljanje tir moški spol à balles
    ostra svetloba lumière ženski spol vive
    oster ukor blame moški spol sévère
    oster veter vent
    rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
    oster vonj forte odeur ženski spol
    ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
    ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
    ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
    odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • ouest [wɛst] masculin zahod, zapad; zahodni, zapadni

    à l'ouest de Paris zahodno od Pariza
    à l'ouest v zahodni smeri, na zahodu
    (vent masculin d')ouest zahodni veter
    l'Ouest zahodni predeli Francije; zapadne evropske dežele in severna Amerika, Zapad
    la côte ouest de la Corse zahodna obala Korzike
    longitude féminin ouest zahodna dolžina
  • padajoč [ó] (-a, -e) abfallend, (spuščajoč se) absteigend, degressiv; matematika fallend; naglas: sinkend
    mehko padajoč obleka: anschmiegend
    padajoči veter der Fallwind
    padajoče kamenje der Steinschlag
  • padajóč (-a -e)

    A) adj. discendente, calante, cadente; in discesa:
    lingv. padajoča intonacija intonazione discendente
    meteor. padajoči veter vento discendente, catabatico

    B) padajóč (v adv. rabi) cadendo, calando
  • pasat samostalnik
    1. pogosto v množini, meteorologija (veter) ▸ passzátszél
    severovzhodni pasati ▸ északkeleti passzátszél
    vlažni pasati ▸ nedves passzátszél
    Največ padavin prinaša jugovzhodni pasat na vzhodni del otoka. ▸ A legtöbb csapadékot a délkeleti passzátszelek hozzák a sziget keleti részére.

    2. (avto) ▸ Passat
    Danijel se rad vozi v očijevem pasatu ali v mamičini mazdi, ker so mu všeč avtomobili. ▸ Dániel szereti apukája Passatját vagy anyukája Mazdáját vezetni, mert kedveli az autókat.
  • pasáten

    pasátni veter trade wind
  • pasáten (-tna -o) adj. meteor. di, dell'aliseo:
    pasatni veter vento aliseo, aliseo
  • penna f

    1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
    penne maestre letalna peresa
    penne timoniere krmilna peresa
    cane da penna lovstvo ptičar; fermač
    cosa che non vale una penna ničvredna stvar
    leggero come una penna lahek kot peresce
    lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

    2. pero (okras):
    penne nere voj. alpinci

    3. pero (priprava za pisanje):
    penna a feltro flomaster, polsteno pero
    penna a sfera kemični svinčnik
    penna d'oca gosje pero
    penna stilografica nalivno pero
    disegno a penna umet. perorisba
    scorsa di penna napaka v pisanju
    dare di penna prečrtati, zbrisati
    lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

    4. ekst. pisatelj:
    uomo di penna človek peresa, literat

    5. navt.
    occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

    6. kljun (pri kladivu)

    7. pero (pri puščici)

    8. glasba trzalica, plektron

    9.
    penne, penne rigate pl. kulin. peresniki
  • péšati faiblir, s'affaiblir, se lasser, ralentir, diminuer, baisser, décliner, aller en s'affaiblissant (ali en diminuant) ; s'atténuer, se réduire, tomber, languir

    njegove moči pešajo ses forces diminuent (ali s'affaiblissent)
    peša od dneva do dneva il s'affaiblit (ali décline) de jour en jour
    posli pešajo les affaires languissent
    veter peša le vent tombe (ali s'atténue, diminue)
    vid mu peša sa vue baisse (ali décline, diminue, faiblit)
  • píhati to blow; to puff; (hladiti s pihanjem) to cool (with one's breath)

    veter piha the wind blows, is blowing
    píhati od jeze to burst with anger, to fret and fume
    píhati kot lokomotiva to puff like a steam engine
  • píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

    1. intr. soffiare:
    zunaj piha fuori soffia
    pihati v ogenj soffiare sul fuoco
    pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
    pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

    2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

    3. tr. obrt.
    pihati steklo soffiare il vetro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
    zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
    z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
    voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
    pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
    po gadje pihati soffiare dalla rabbia
    pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
    pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
    pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno
  • pihljati glagol
    (o vetru) ▸ fújdogál, lengedez
    vetrič pihlja ▸ szellő fújdogál
    veter pihlja ▸ szél fújdogál
    prijetno pihljati ▸ kellemesen lengedez
    nežno pihljati ▸ lágyan fújdogál
    Z morja pihlja nežna, osvežujoča sapica. ▸ A tenger felől lágy, frissítő fuvallat lengedez.
  • planíti (-em) perf.

    1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
    planiti v sobo precipitarsi nella stanza
    planiti pokonci saltare, balzare in piedi
    solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
    tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
    ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

    2. pren.
    planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

    3. (napasti) assaltare, attaccare

    4. (ogenj) avvampare; pren.
    rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

    5. investire:
    vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

    6. gettarsi:
    planiti po plenu gettarsi sul bottino
    planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo
  • pobočn|i [ó] (-a, -o) letalstvo Hang- (veter der Hangwind, vzgornik Hangaufwind, jadranje das Hangsegeln)
  • pōggia f (pl. -ge) navt. desni bok (ladje):
    poggia! pod veter!
  • poléči se coucher, s'étendre ; (povreči) mettre bas (les petits)

    poleči se (umiriti se) se tranquilliser, s'apaiser, baisser; (vihar, veter) se calmer, calmir
  • poléči (-léžem) | polégati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sdraiarsi

    2. (iti spat, počivat) coricarsi

    3. (upogniti se, o rastlinah) allettarsi (piante erbacee)

    4. pren. stendere, stendersi

    5. (skotiti) figliare

    B) poléči se (-léžem se) | polégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. calmarsi, chetarsi; abbonacciarsi, cadere (maltempo); attutirsi:
    veter se je nenadoma polegel il vento cadde improvisamente
    hrup se je polegel i rumori si sono attutiti

    2. depositarsi