osmúkati to strip; to strip off
veter je osmukal drevesa the wind stripped the leaves off the trees (ali the trees of their leaves)
Zadetki iskanja
- óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant
ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre - óster (-tra -o) adj.
1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata
2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente
3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti
4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta
5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati
7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - ouest [wɛst] masculin zahod, zapad; zahodni, zapadni
à l'ouest de Paris zahodno od Pariza
à l'ouest v zahodni smeri, na zahodu
(vent masculin d')ouest zahodni veter
l'Ouest zahodni predeli Francije; zapadne evropske dežele in severna Amerika, Zapad
la côte ouest de la Corse zahodna obala Korzike
longitude féminin ouest zahodna dolžina - padajoč [ó] (-a, -e) abfallend, (spuščajoč se) absteigend, degressiv; matematika fallend; naglas: sinkend
mehko padajoč obleka: anschmiegend
padajoči veter der Fallwind
padajoče kamenje der Steinschlag - padajóč (-a -e)
A) adj. discendente, calante, cadente; in discesa:
lingv. padajoča intonacija intonazione discendente
meteor. padajoči veter vento discendente, catabatico
B) padajóč (v adv. rabi) cadendo, calando - pasat samostalnik
1. pogosto v množini, meteorologija (veter) ▸ passzátszélseverovzhodni pasati ▸ északkeleti passzátszélvlažni pasati ▸ nedves passzátszélNajveč padavin prinaša jugovzhodni pasat na vzhodni del otoka. ▸ A legtöbb csapadékot a délkeleti passzátszelek hozzák a sziget keleti részére.
2. (avto) ▸ Passat
Danijel se rad vozi v očijevem pasatu ali v mamičini mazdi, ker so mu všeč avtomobili. ▸ Dániel szereti apukája Passatját vagy anyukája Mazdáját vezetni, mert kedveli az autókat. - pasáten
pasátni veter trade wind - pasáten (-tna -o) adj. meteor. di, dell'aliseo:
pasatni veter vento aliseo, aliseo - penna f
1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan
2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci
3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti
4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat
5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)
6. kljun (pri kladivu)
7. pero (pri puščici)
8. glasba trzalica, plektron
9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki - péšati faiblir, s'affaiblir, se lasser, ralentir, diminuer, baisser, décliner, aller en s'affaiblissant (ali en diminuant) ; s'atténuer, se réduire, tomber, languir
njegove moči pešajo ses forces diminuent (ali s'affaiblissent)
peša od dneva do dneva il s'affaiblit (ali décline) de jour en jour
posli pešajo les affaires languissent
veter peša le vent tombe (ali s'atténue, diminue)
vid mu peša sa vue baisse (ali décline, diminue, faiblit) - píhati to blow; to puff; (hladiti s pihanjem) to cool (with one's breath)
veter piha the wind blows, is blowing
píhati od jeze to burst with anger, to fret and fume
píhati kot lokomotiva to puff like a steam engine - píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.
1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia
2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)
3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno - pihljati glagol
(o vetru) ▸ fújdogál, lengedezvetrič pihlja ▸ szellő fújdogálveter pihlja ▸ szél fújdogálprijetno pihljati ▸ kellemesen lengedeznežno pihljati ▸ lágyan fújdogálZ morja pihlja nežna, osvežujoča sapica. ▸ A tenger felől lágy, frissítő fuvallat lengedez. - planíti (-em) perf.
1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
planiti v sobo precipitarsi nella stanza
planiti pokonci saltare, balzare in piedi
solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera
2. pren.
planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata
3. (napasti) assaltare, attaccare
4. (ogenj) avvampare; pren.
rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore
5. investire:
vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento
6. gettarsi:
planiti po plenu gettarsi sul bottino
planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo - pobočn|i [ó] (-a, -o) letalstvo Hang- (veter der Hangwind, vzgornik Hangaufwind, jadranje das Hangsegeln)
- pōggia f (pl. -ge) navt. desni bok (ladje):
poggia! pod veter! - poléči se coucher, s'étendre ; (povreči) mettre bas (les petits)
poleči se (umiriti se) se tranquilliser, s'apaiser, baisser; (vihar, veter) se calmer, calmir - poléči (-léžem) | polégati (-am)
A) perf., imperf.
1. sdraiarsi
2. (iti spat, počivat) coricarsi
3. (upogniti se, o rastlinah) allettarsi (piante erbacee)
4. pren. stendere, stendersi
5. (skotiti) figliare
B) poléči se (-léžem se) | polégati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. calmarsi, chetarsi; abbonacciarsi, cadere (maltempo); attutirsi:
veter se je nenadoma polegel il vento cadde improvisamente
hrup se je polegel i rumori si sono attutiti
2. depositarsi