Franja

repére [rəpɛr] masculin orientacijski predmet, znamenje (npr. samotna hiša, drevo); pomožna črta; markiranje; aéronautique znamenje

repére de position trigonometrična točka
point masculin de repére (militaire) orientacijska točka
choisir un repére izbrati orientacijski predmet

róben (-bna -o) adj. dell'orlo, del margine; ekst. marginale, secondario:
mat. robna točka punto marginale
robni pas margine vuoto (del foglio)
obrt. robni vez festone; smerlatura
agr. robni kosilnik tagliabordo

robn|i [ó] (-a, -o) Rand-, Kanten- (del die Randpartie, žarki Randstrahlen, nosilec der Randbalken, objekt das Randwerk, okrasek die Randverzierung, predel das Randfeld, ščitnik der Kantenschutz, petlja die Randmasche, plošča die Randplatte, sila die Randkraft, vrv das Randseil, zev die Randkluft); Begrenzungs- (pločevina das Begrenzungsblech, ploskev die Begrenzungsfläche)
robno morje geografija das Randmeer
matematika robna točka der Randpunkt
robni pogoj die Randbedingung
robni faktor der Randfaktor
robni problem das Randwertproblem

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani

sensible [sɑ̃sibl] adjectif občutljiv (à za), rahločuten, mehkočuten; figuré dovzeten, sprejemljiv (à za); občuten; čustven, hitro ganjen; viden; pomemben

endroit masculin, point masculin sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
avoir l'ouïe sensible imeti občutljiv sluh
faire vibrer, toucher la corde sensible (figuré) udariti na občutljivo struno
rendre sensible ponazoriti

singulär posamičen; enkraten; Mathematik singulärer Punkt singularna točka

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

v slabem stanju en mal estado
v slabi družbi en mala compañía
slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
v slabem pomenu en mal sentido
slaba kupčija mal negocio m
slab sluh oído m duro
slab spomin memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
slab sloves mala fama f, mala reputación f
slaba (šibka) stran lado m débil
slaba (šibka) točka punto m flaco
slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
slabo zdravje mala salud f
slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
slab želodec estómago m delicado
slab zrak aire m viciado
ni slabó! ¡no está mal!
biti slabe volje estar de mal humor
slabo vreme je hace mal tiempo
imeti slabe oči tener la vista cansada
izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
stati na slabih nogah no tener base sólida

slučájnost chance, fortuitousness, arhaično fortuity; hazard; contingency; blind luck

slučájnosti (točka »razno« na seji) any other business

solo² (-,-)
solo točka das Solo, das Einzelspiel

solstitial [səlstíšəl] samostalnik (solstitially prislov)
solsticijski

solstitial point solsticijska točka

spektakuláren (-rna -o) adj. (slikovit, veličasten, sijajen) spettacolare, spettacoloso, magnifico, grandioso:
spektakularna točka akrobata na trapezu spettacolare numero del trapezista

spettacolare agg. veličasten; spektakularen; ekst. izreden, doslej neviden:
spettacolare numero del trapezista izredna točka akrobata na trapezu

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

spójen (-jna -o) adj. di connessione, di congiunzione, di collegamento:
teh. spojna točka punto di congiunzione, giuntura
spojna cev cannotto

spor [ô] moški spol (-a …) der Konflikt, med osebami: der Streit (družinski Familienstreit, o pristojnosti Zuständigkeitsstreit, o univerzalijah Universalienstreit, znanstveni Gelehrtenstreit), med osebami, institucijami, državami: die Streitigkeit (delovni Arbeitsstreitigkeit, kompetenčni Gewaltenstreitigkeit, Kompetenzstreitigkeit, najemni Mietstreitigkeit, pravni Rechtsstreitigkeit, zaradi meje Grenzstreitigkeit, ustavni Verfassungsstreitigkeit, Verfassungskonflikt); (razdor) die Entzweiung, das Zerwürfnis; (spoprijem, spopad) die Auseinandersetzung
spori množina Streitigkeiten, Querelen množina, Zwistigkeiten
poravnati spor den Konflikt schlichten, einen Streit beilegen
jabolko spora die Streitfrage, der Zankapfel
točka spora der Streitpunkt
v primeru spora im Streitfall
brez spora (zlepa) in Güte
posrednik v sporu der Schlichter
priti v spor z sich überwerfen mit
biti v sporu z im Streit liegen
povzročati spore Unfrieden stiften

sporéd programme, ZDA program

pomožni sporéd aid programme
sprememba sporéda change of programme
najvažnejša točka sporéda highlight
prodajalka sporédov programme seller
kaj je na sporédu? what's on (the programme)?
po sporédu according to the programme
na sporédu je zgodovinski film there is a historical film on
dati na sporéd to put (something) in (ali on) a programme

spóren contestable, disputable, debatable, contentious, controversial, litigious, questionable; pravo moot; at issue

spóren primer a controversial case
spórna točka moot point, point of controversy, point at issue
spórno vprašanje moot question
spórna zadeva, stvar, točka matter at issue, matter in dispute
biti spóren to be at issue, to be in dispute
spóren problem controversial problem

spóren discutable, contestable, controversable, litigieux, contentieux ; (izpodbijan) discuté, controversé, contesté

sporni predmet objet litigieux (ali en litige, du litige)
sporna točka point litigieux
sporno vprašanje question litigieuse (ali controversée), point litigieux, différend moški spol