Franja

assai

A) avv.

1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!

B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

juste assez ravno zadosti
pas assez premalo
assez bien zadovoljivo
avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!

assimilis (adsimilis) -e, adv. assimiliter (adsimiliter) (iz as-, adsimilāre) precej podoben, sličen, primerljiv: adsimili ratione Lucr., adsimiliter mi hodie obtigit Pl. slično, prav tako; z dat.: in pulmonibus autem inest... adsimilis spongiis mollitudo Ci., silex iam iam lapsura cadentique imminet adsimilis V., assimilis fratribus O., aeri assimilis capillus Suet.; z gen.: quasi tu numquam quicquam adsimile huius facti feceris Pl., latuscula... adsimili lateris flexura praedita nostri Lucr., assimilem sui facere Q.; s quasi: hoc adsimile est quasi... Pl. to je prav tako, kakor da bi...

assourdir [asurdir] verbe transitif (o)glušiti; (za)dušiti (glas, zvok); oslabiti (barvo, ton)

s'assourdir posta(ja)ti nerazločen
le tapis assourdit les pas preproga uduši, utiša korake
ne crie pas si fort, tu m'assourdis! ne vpij tako, me boš oglušil!

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

āstringō (adstringō) -ere -strinxī -strictum

1. togo nategniti (natezati), trdno (z)vezati, privez(ov)ati: adstringite isti, sultis, vehementer manūs Pl., vinculum id est aptissimum, quod ex se atque ex iis, quae adstringit, quam maxime unum efficit Ci., illa sit adstrictis impedienda comis O., anulus adstringens digitos O. prežemajoč, artius atque hederā... adstringitur ilex H. kakor se ovija bršljan okoli gradna, serie vinculorum ita adstrictā, ut... Cu., iugum adstrictum compluribus nodis Cu., balteus... fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., rotam multo sufflamine adstr. Iuv. močno ovirati, abducite hunc intro atque adstringite ad columnam fortiter Pl., quis est hic, qui ad statuam adstrictus est? Ci.

2. zategniti (zatezati), zadrgniti (zadrgovati), stisniti (stiskati): quo magis extendas (vincula), tanto adstringunt artius Pl. toliko bolj, toliko tesneje, adstringit vincula motu O., adstricti crepidis pedes Cu. stisnjene, stlačene v..., astrictos refovet complectibus artus Lucan., quantum adstrictis faucibus poterat clamitans T.; pren.: pectora... adstricta dolore O.

3. krčiti, skrčiti (skrčevati), zapreti (zapirati), (s)trditi: venas (terrae) adstringit hiantes V. stori, da se zapro, ferrum adstrictum longā... morā O., astricta tempora Cels. zgrbančeni sencì, astr. frontem Sen. ph. nagubati čelo, vultum superciliis Q., labra astringere et diducere Q. stiskati; occ.
a) medic. (prim. v nadaljevanju āstrictus): (alvus) tum adstringitur, tum relaxatur Ci., alvum astringere Cels., quae gustu adstringit Plin. kar veže usta = je trpkega okusa, linguam adstringere leniter nec mordere Plin. le malo trpek okus imeti, a ne peči, adstringi a marino morsu Plin. (z)gostiti se.
b) o mrazu (prim. v nadaljevanju āstrictus) storiti, da kaj skrepeni ali zmrzne, (o)krepeniti: nivibus quoque molle rotatis adstringi... corpus O., quamquam imbrem vis frigoris concreto gelu adstrinxerat Cu., vis frigoris ita adstringebat (corpora), ut rursus ad surgendum coniti non possent Cu., stat iners Scythicas astringens Bosporos undas Lucan.; tudi = ohladiti (ohlajati): lacūs, quibus remissum corpus astringes Mart., puteus, ex quo possis rursus astringi Plin. iun. ohladiti se.
c) (dobro) zaklejiti (zaklejati), z(a)lepiti (zalepljati): cortex adstrictus pice H. zasmoljena, opus bitumine adstringitur Cu.
č) (barvo) manj živo storiti (delati), medliti: ita permixtis viribus alterum altero excitatur aut adstringitur Plin.

4. pren.
a) togo nategniti (natezati), nape(nja)ti, brzdati: pater nimis indulgens quidquid ego adstrinxi relaxat Ci. ep. popušča vajeti, ki sem jih jaz napel, puta enim avaritiam relaxatam, puta astrictam esse luxuriam Sen. ph.
b) (duševno, nravstveno ali politično) (z)vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), nerazvezno storiti kaj: illis studio suorum adstrictis S. ko so bili prevzeti od sočutja do svojcev, res exsequi..., quae Iugurthae... maioribus adstricto superaverant S., Nicomachum religione quoque deûm adstrictum... properasse Cu., te mihi compositis... a me adstrinxit verbis ingeniosus Amor O., adstr. aliquem suis condicionibus, disciplinam legibus, fidem iure iurando Ci., aliquem legibus Ci. ep., adstringi lege et quaestione ali sacris Ci., nulla astrictus necessitate Ci., religione devinctus atque astrictus, lingua adstricta mercede Ci., astricti continentiā mores Val. Max., mores disciplinae severitate astringere Q., se scelere adstringere ali scelere adstringi Ci. okriviti se zločina, tako tudi: sese furti adstringere Pl.; ob čem? k čemu? na (v) kaj? meque adstringam verbis in sacra iura tuis O., astr. se ad certa verba, se ad servitutem iuris Q., quidquid autem ubique militum esset, ad certam stipendiorum... formulam adstrinxit Suet., astringi ad temperantiam Plin. iun., lex..., quae ad omnem astringit humanitatem Ambr.; za kaj? ius iurandum, quo se cuncti pro salute unius astrinxerant Suet.
c) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati): inops regio, quae parsimoniā astringeret milites L. tako, da je držala vojake v mejah skromnosti, da jih je držala na tesnem; (o govoru, dokazovanju idr.) skrčiti (skrčevati), povze(ma)ti: breviter argumenta Ci., hoc artius adstringi ratio non potest Ci., astr. luxuriantia stilo Q., rem tam late fusam tam breviter Q. — Od tod adj. pt. pf. āstrictus (adstrictus) 3, adv. -ē

1. nategnjen, zategnjen, trdno (z)vezan, strumen, tog, tesen, ozek: non adstricto socco H. v mahedravem (ohlapnem) nizkem čevlju (pren. o nemarnem načinu pisanja), liminis adstricti sollicitare fidem Q. trdno zaklenjene, imponendum malagma... astrictiusque alligandum Cels., astrictum corpus ali astricta alvus Cels. zaprtost, zapeka, melior est... in iuvene fusior, in sene astrictior (alvus) Cels., corpora astricta et lacertis expressa Q. strumna, illa astricta equi Q. ozki lakotnici, polygala... gustu adstricto Plin. trpkega okusa, coit astrictis... Hister aquis O. ker mu vodovje (od mraza) skrepeni, zmrzne; enalaga: adstricto terra perusta gelu O. od hudega mraza, adstrictus cruor Lucan. strjena.

2. pren.
a) na tesnem živeč, skromen, varčen, skop: Platonis verbis astricta, sensu praevalens sententia Val. Max., astr. pater Pr., adstricti sunt in continendo patrimonio, ... profusissimi (pravi zapravljivci) in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph., adstricti moris auctor Vespasianus T., adstricta parsimonia Iust.
b) (ritmično) vezan: nec tamen haec ita sunt arta et adstricta, ut ea, cum velimus, laxare nequeamus Ci., ut eam (sententiam) numero quodam complectar et adstricto et soluto Ci., est enim finitimus oratori poëta, numeris adstrictior paulo, verborum autem licentiā liberior Ci., cum (poëta) versu sit adstrictior Ci., orationem non adstricte, sed remissius numerosam esse oportere Ci.
c) jedrnat, kratek: dialectica quasi contracta et adstricta eloquentia putanda est Ci., adstricta verborum comprehensio Ci., astrictior circuitus eloquendi Q., ille concludit astrictius, hic latius Q., astrictius (naspr. effusius) dicere Sen. ph., Plin. iun., astrictius scribere Plin. iun.

astrum -ī, n (gr. ἄστρον)

1. ozvezdje, zvezda: Pr., Mart., Lact., cognitio, cursus astrorum Ci., veris initium non ab aliquo astro notabant Ci. od vzhoda kakega ozvezdja, fugat astra Phoebus H., aliquem astris inferre O. ali aliquem in astris ponere Hyg. med zvezde postaviti; met. pl. astra = sonce: astra Thyestae abstulit (tudi inpulit) Lucan.; stanje (položaj) zvezd ob rojstvu: astrum natale H., utrumque nostrūm... consentit astrum H.

2. pesn. višina, nebo (večinoma hiperbolično): turrim... sub astra eductam tectis... convellimus V., rorantia vidimus astra V., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; pren.: tollere in astra Ci. ali ad astra Ci. ep., V. ali ad astra ferre V. ali educere in astra H. v zvezde kovati = silno poveličevati, slaviti, se efferre ad astra Sil., sic itur ad astra V. tako se doseže nesmrtnost, ex astris decidere Ci. ep. „z neba pasti“ = slavo izgubiti.

at, adverzativni veznik ali, toda, a, pa, (p)a vendar, nasproti (pa), z druge strani (pa).

I.

1. uvaja protirek v obliki kontrasta: non placet M. Antonio consulatus meus; at placuit P. Servilio Ci., qui arma capere potuerunt, proelium commiserunt, at reliqua multitudo fugere coepit C., magnae divitiae... brevi dilabuntur: at ingeni egregia facinora... immortalia sunt S.; postavlja nasproti posamezne pojme: non cognoscebantur foris, at domi, non ab alienis, at a suis Ci. zato pa, pač pa; okrepljeni veznik: at potius Pl. ali temveč, ali marveč, at etiam Ci. ali celo, at vero Ci. a zares, at certe O. a gotovo, at contra Ci. ali at e contrario N. a nasproti; elipt. brez glagola: nox erat et placidum carpebant fessa soporem corpora... At non infelix animi Phoenissa V.

2. pri naglem prehodu h kakemu novemu odstavku ali nepričakovanemu, mikavnemu, čudovitemu prizoru: Caesar naves plano litore constituit. At barbari nostros navibus egredi prohibebant. C., conticuit tandem (Aeneas) factoque hic fine quievit V. (ob koncu III. speva Eneide). At regina... volnus alit venis V. (v začetku IV. speva), (Laocoon) simul manibus tendit divellere nodos...,... clamores simul horrendos ad sidera tollit... At gemini lapsu delubra ad summa dracones effugiunt V., tum litore curvo exstruimusque toros dapibusque epulamur opimis. At subitae... adsunt Harpyiae V.; prim. Tib. II, 5, 33. Poseb.

3. v patetičnem govoru
a) pri nepričakovanih spodbudah in prošnjah: at unum hoc quaeso, ut... Pl., at videte hominis intolerabilem audaciam Ci., me... Notus obruit undis. At tu, nauta, vagae ne parce malignus arenae H.
b) pri prijaznih željah in v molitvah: at tibi dii bene faciant omnes Pl., at tu candidior semper candidiorque veni Tib., at vos, o superi,... quaeso, patrias audite preces. V.
c) pri zakletvah in grožnjah: at te Iuppiter diique omnes perdant! Pl., at tibi dii dignum factis exitium duint! Ter., at tibi pro scelere di persolvant grates V., at vobis male sit, malae tenebrae Orci Cat., at vos respiciant dii periuriorum vindices Iust., at tibi ego continuo cyatho oculum hoc excutium tuum Pl.
č) pri vzkliku prevzetosti, nevolje, bolečine idr.: at ut scelesta sola secum murmurat Pl., exi foras, sceleste! at etiam restitas? Ter., Horum omnium studium... una mater oppugnat. At quae mater! Ci. toda, ljubi bog, kakšna mati! at per deos immortales, quid est, quod dici possit? Ci., at quem hominem, C. Verres, tantā, tam insigni iniuriā affecisti? Ci., tangit ira deos. At non impune feremus O.

II. uvaja neposredne ali posredno izrečene ugovore ali njih zavrnitve: edepol, facinus improbum. At iam ante alii fecerunt idem Pl., (herus) nunquam cuiquam nostrum verbum fecit. At nunc faciet Ter., An quia lex Porcia vetat? At aliae leges item condemnatis civibus... exilium permitti iubent S., dices: „quid postea, si Romae adsiduus fui?“ respondebo: „at ego omnino non fui“ Ci., „fateor me sectorem esse“; „at ego agricola et rusticus“ Ci., non potest esse miser quisquam sensu perempto; at id ipsum odiosum est, sine sensu esse Ci.; navaja misel namišljenega nasprotnika = tako se mi bo ugovarjalo, utegnil bi kdo ugovarjati: prudentia est senescentis aetatis. At memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci.; postavlja nasproti posamezne pojme v ugovoru: parens tuus Catilinae fuit advocatus improbo homini, at supplici; fortasse audaci, at aliquando amico Ci.; uvaja ugovor in protiugovor, veznik je postavljen dvakrat: insipienter sperat (adulescens). At senex ne quod speret quidem habet. At est eo meliore condicione quam adulescens Ci.; okrepljeni veznik: at pol, at edepol, at hercule (hercle) Pl., L. idr., at mehercule Sen. ph., at pol quī (= atquī pol) Pl., at enim Pl., Ci. ali seveda, at vero Servius Sulpicius in Ci. ep. a vendar, at enim vero L.

III. omejuje za pogojnimi in dopustnimi stavki = pa vendar, pa vsaj: si ego hic peribo,... at erit mihi hoc factum mortuo memorabile Pl., qua e poena si evolarunt, at maiorem subierunt Ci., si pars aliqua circumventa cecīderit, at reliquos servari posse confidunt C., causam si non commode, at libere dici Ci., istum hominem si minus (če že ne) supplicio affici, at custodiri oportebat Ci.; okrepljeni veznik: res quamvis rei publicae calamitosae, at tamen magnae Ci., consulibus si non adiuvantibus, at coniventibus certe Ci., quorum cognitio studiosis iuvenibus si non magnam utilitatem afferret, at certe bonam voluntatem Q., consules si minus fortes, at tamen iusti Ci., si moderatio illa non fuit, at fuit pompa, fuit incessus saltem Ci., si id consilium damnaret, at ille divideret saltem copias innumerabiles Cu.

IV. včasih stoji v podreku kakega silogizma (= atqui): Ci.

V. včasih se uporablja le kot prehodna členica (= autem): quae (naves) omnes citeriorem Hispaniam petiverunt. At ex reliquis una praemissa Massiliam... C., „quid faceres, cum sic mutilus miniteris?“ Atilli foeda cicatrix... frontem turpaverat H.

Opomba: Sprva je bil veznik at prejkone = ad, zato so ga starodavniki tako tudi pisali; obratno pa se pri njih nahaja predlog ad pisan v obl. at.

Atalanta -ae, f in v gr. obl. Atalantē -ēs, f (Ἀταλάντη) Atalanta,

1. gr. žensko ime. Gr. mitologija razlikuje med beotsko Atalanto, Shenejevo (Schoeneus) hčerjo, Hipomenovo ženo, in arkadsko Atalanto, Jazovo hčerjo in deviško lovko, ki se je udeležila kalidonskega lova, pozneje Milanionovo ženo; Milanion jo je bil v tekmovalnem teku zvijačno premagal tako, da je vrgel na tekališče tri zlata Afroditina jabolka; pozneje sta bila oba spremenjena v leva: O., Hyg., Q. idr. Rim. pesniki med obema Atalantama ne ločujejo; arkadsko Atalanto označuje O. s pridevki Maenalia, Nonacrina, Nonacria, Tegeaea. — Od tod adj. Atalantaeus (Ἀταλανταῖος) atalantski: Stat., Schoenos At. Stat. atalantski Shen, arkadijsko mesto, pri katerem je arkadska Atalanta priredila tekmovalni tek; matronim Atalantiadēs -ae, m Atalantin (arkadske Atalante in Meleagrov) sin = Parthenopaeus: Stat.

2. otoček v Opuntskem zalivu: L., Sen. ph.

atáre adj. tak, takšen
□ ca atare tako

atât adv. toliko
□ atât de tako
□ cu atât tem

āter, ātra, ātrum

1. (medlo) črn, temen, mračen (naspr. albus; niger = lesketajoče črn, naspr. candidus): album an atrum vinum potas? Pl. temno rdeče, tam excoctam reddam atque atram, ut carbo est Ter., atrior ut multo siet quam Aegyptii (kot črnci) Pl., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci. (gl. albus), a. filius O. črnec, sanguis Ci., cruor H., nubes Lucr., V., H., fumus, odor, fel V., nox V., H., noctes T., nemus V. globoko senčen, color, pulvis, nivei atrique lapilli O.; enalaga: a. fax V. črno kadeča se; pesn.: a. tempestas, hiems V., ater sinus Hadriae H. črni = viharni; pren. (= ātrātus) v črno oblečen: lictores atri H. v črno oblečeni sluge (pri pogrebih).

2. pren.
a) črn, temen, žalosten, nesrečen, hudonosen, zlonosen, poguben, grozovit: a. cupressus, Styx, palus, serpens V., viperae H. (v teh zvezah se ne da ugotoviti, ali je treba adj. razumeti v pravem ali v pren. pomenu); brez dvoma pa so v pren. pomenu zveze kakor: post equitem sedet atra cura H., a. curae H., a. timor, comes atra (= cura) H., a. tigris, acies, a. agmen V., atrae lites H. mrzke, odurne, a. dies Afr. ap. Non., V. nesrečen dan, poseb. ater dies ali atri dies (v rim. državnem življenju) nesrečni dnevi (po Varr. predvsem dies postridie Calendas, Nonas, Idus), ko se ni začelo nič novega (pri nas npr. petek), poleg teh še dnevi, na katere je državo zadela kaka nesreča (npr. dies Alliensis): Varr., L. idr.; a. mors H., tako tudi o vsem, kar je v zvezi s smrtjo: ignes V. grmadni ogenj, me mors atris circumvolat alis H. s temnimi krili, sororum fila trium... atra H., funus Lucr., extremi funeris atra dies Pr., luctus Sen. tr., planctus Sil.
b) črn = strupen, zloben, zločest, kovaren, zaviden: si quis atro dente me petiverat H., nec... quaerit, quem versibus oblinat atris H., atram mentem stimulare Sil., Aemilia... non atra animo Aus.
c) temen = nejasen, težko (raz)umljiv: Lycophron Stat.

Opomba: Komp. pri Pl., Gell., Lact.; superl. ni izpričan.

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

āthlon -ī, n (gr. ἆϑλον)

1. v sg. borba, boj, bojna igra: funebre Hyg.

2. v pl. Herkulove borbe in stiske (ki jih je bilo 12): Herculis athla Varr. ap. Non., Hyg.; pren. borbe in stiske ljudi nasploh: haec sunt vera athla Petr. (tako pišejo nekateri nam. rok. soobl. āthla -ae, f).

atlet samostalnik
1. (športnik) ▸ atléta
2. (mišičast človek) ▸ atlétaKaj si napravil, da si tako uspešno shujšal, saj si pravi atlet? ▸ Mit csináltál, hogy ennyire lefogytál? Igazi atléta lett belőled.

atletsko prislov
1. (o atletiki) ▸ atlétika terén, atlétikailag, kontrastivno zanimivo ▸ atlétikaiOdkar se je atletsko upokojila, Brigita še nobenega tekmovanja ni spremljala tako zavzeto kot ravno letošnje OI. ▸ Mióta Brigita visszavonult az atlétikától, semmilyen versenyt sem kísért annyira lelkesen figyelemmel, mint az idei olimpiai játékokat.

2. (športno) ▸ atletikus, atlétikailagImel je atletsko grajeno telo. ▸ Atletikus testalkatú volt.Iščemo čim bolj napadalne in atletsko sposobne igralce. ▸ A minél támadóbb játékstílusú és atletikus képességekkel rendelkező játékosokat keressük.

atmosfera samostalnik
1. (plast nebesnega telesa) ▸ légkör, atmoszféraKomet zaradi svoje majhne gostote ne bi tako globoko prodrl v zemeljsko atmosfero. ▸ Alacsony sűrűsége miatt az üstökös nem tudna olyan mélyen behatolni a Föld légkörébe.
NASA je dala zeleno luč za razvoj sonde, ki bo krožila okoli Marsa in zbirala podatke o Marsovi atmosferi. ▸ A NASA zöld utat adott egy szonda kifejlesztésének, amely a Mars körül fog keringeni és adatokat gyűjt a Mars légköréről.

2. (vzdušje) ▸ légkör, hangulat, atmoszféraVšeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi. ▸ Tetszik a klubban uralkodó munkalégkör, és a munkafeltételek is megfelelőek.
Pričakujem dobro tekmo, veliko gledalcev in dobro atmosfero. ▸ Jó mérkőzésre, sok nézőre és jó hangulatra számítok.
Atmosfera v gostilni je bila izjemno prijetna in domača. ▸ A vendéglőben rendkívül kellemes és otthonos volt a hangulat.

3. fizika (enota za zračni tlak) ▸ atmoszféra, (atm)Curki vode prihajajo iz vrtalne glave pod tlakom 800 atmosfer. ▸ A vízsugár 800 atmoszféra nyomással lövellt ki a fúrófejből.

4. (o nadzorovanem prostoru) ▸ atmoszféraZaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. ▸ A hűtőkamrákban lévő ellenőrzött atmoszférának köszönhetően az alma akár 300 napig is tárolható minden nehézség nélkül.

atom samostalnik
1. (najmanjši delec snovi) ▸ atomRazmerje med atomi vodika in kisika je tako kot pri molekuli vode. ▸ A hidrogén- és oxigénatomok aránya megegyezik a vízmolekuláéval.

2. (osnovni element česa) ▸ atom, alapvető elem
Zelo rad imam črke, ker so atomi komunikacije. ▸ Szeretem a betűket, mert ezek a kommunikáció atomjai.
Njegov dotik je zdrsel po njenem licu in vžgal vsak atom v njej. ▸ A férfi érintése végigsiklott a lány arcán, és minden ízét lángra lobbantotta.

3. (o majhni količini) ▸ atom
Na televiziji ne obstaja niti en sam atom iskrenosti. ▸ A televízióban egyetlen atomnyi őszinteség sincs.
Hripavo petje je oznanjalo zadnje atome sreče in veselja. ▸ A rekedt ének a boldogság és az öröm utolsó atomjait hirdette.

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

atta¹ -ae, m ljubkovalno = (ljubi) oče, očka, atek (prim. gr. ἄττα očka); tako so sprva ogovarjali rim. otroci svojega očeta, pozneje tudi mlajši možje starejše (kakor pri nas z besedami oče, očka, stric): P. F.