Franja

parement [parmɑ̃] masculin okrasek; zavih pri ovratniku, rokavih; oltarno pregrinjalo; zunanja stran (zidu)

Parteinahme, die, pristranskost, zavzemanje za eno stran

passage² [pǽsidž]

1. neprehodni glagol
iti v stran (konj)

2. prehodni glagol
obračati (konja) v stran

pel-liciō ali per-liciō -ere -lēxī -lectum (per in lacere)

1. vabiti, privabiti (privabljati), zvabiti (zvabljati), zavesti (zavajati), mamiti, primamiti (primamljati), zamamiti (zamamljati), premamiti (premamljati), obnoriti, pritegniti (pritegovati), nase vleči, nase vezati, pridobi(va)ti koga, priljubiti (priljubljati) se, prikupiti (prikupljati, prikupovati) se komu: L. Andr. ap. Prisc., Pl., Ter., Col. idr., populum in servitutem L., mulierem ad se Ci., vim ferri Lucr. (o magnetu), militem donis, populum annonā T.

2. occ.
a) z zagovori in magično umetnostjo tuje poljske pridelke zvabiti (zvabljati) na svojo njivo: fruges alienas Plin., segetem alienam Tab. XII ap. Serv.
b) na svojo stran spraviti (spravljati), pridobi(va)ti, obrniti (obračati) za seboj: multo maiorem partem sententiarum sale tuo … pellexisti Ci.

Opomba: Pf. pellicui: L. Andr. idr. predklas. pisci pri Prisc.

periferia f

1. periferija; okolica; predmestje

2. obod; vnanja stran

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

phototaxis [foutətǽksis] samostalnik
biologija obračanje proti ali stran od svetlobe

pile⁶ [páil] samostalnik
britanska angleščina, arhaično stran kovanca s števiiko

cross or pile glava ali številka

pile [pil] féminin

1. kup, skladanica

2. mostni steber

3. électricité baterija, element; reaktor

4. populaire batine; popoln poraz

5. zadnja stran kovanca

à deux heures pile točno ob dveh
pile atomique atomski, jedrski reaktor
pile sèche električna baterija
s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
jouer à pile ou face metati novec v zrak
mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
ça tombe pile to pride ravno prav

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.

plat [pla] masculin (plitva) skleda; ploščata stran; jed (pri obedu); (= plat de la balance) skledica pri tehtnici

plat du jour jed (v restavraciji), ki se menja od dneva do dneva
plat natinnal narodna jed
plat aux œufs jajčna jed
plat de viande, de résistance mesna, glavna jed
plat à barbe brivska kotlica
coup masculin du plat d'épée udarec s ploščatim delom meča
apporter quelque chose à quelqu'un sur une plat (figuré) kar na krožniku komu kaj prinesti
faire du plat à quelqu'un laskati komu
manger à même le plat jesti (kar) iz sklede
faire tout un plat de quelque chose napraviti (celo) afero iz česa, pripisovati čemu pretirano važnost
mettre les pieds dans le plat (familier) zbuditi pohujšanje, protestiranje, nespretno intervenirati, posredovati
mettre les petits plats dans les grands servirati zelo izbrane jedi, izbran obed, ki napravi vtis na povabljence

plòštica ž ploska stran: ploštica noža, sablje, mača

plus -uri n

1. plus

2. presežek
□ în plus povrhu

3. pozitivna stran

pòćuškati -ām, pòćušnuti -nēm
1. oklofutati
2. brcniti, odriniti stran

poggiare² v. intr. (pres. pōggio)

1. navt. obrniti ladjo po vetru; pluti stran od nevihte

2. zateči se v pristanišče (pred nevihto)

3. skreniti v stran:
poggiare a destra, a sinistra skreniti v desno, v levo

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

pôle [pol] masculin tečaj, pol; figuré diametralno nasprotje, nasprotna stran

pôle magnétique, positif, négatif magnetni, pozitivni, negativni pol
pôle d'attraction stvar, ki privlači pozornost in poglede
Pôle Nord, boréal, arctique severni tečaj
Pôle Sud, austral, antarctique južni tečaj

pòledina ž
1. pohrbtina, meso s hrbta živali, hrbtna stran oblačila: poledina zaklane životinje; poledina košulje
2. hrbtna stran: napisati što na -i; poledina knjige, mjenice

portada ženski spol portal; prednja stran; naslovna stran; streljaj, domet

portillo moški spol vrata v zidu, vratca; okence; šibka stran