Franja

barométer barómetro m

aneroidni barometer barómetro aneroide (magistral)
stanje barometra altura f barométrica
barometer se dviga, pada el barómetro sube, baja
barometer kaže na lepo el barómetro señala buen tiempo

bearing¹ [bɛ́əriŋ] samostalnik
vedenje, obnašanje, ravnanje; drža (on, upon)
razmerje, odnos, vpliv; zveza; pomen, smisel; ležaj; grbovna slika
arhitektura razpon
navtika smer; obrod

as bearing on glede na
ball bearing kroglični ležaj
beyond bearing neznosen
bearing box (ali housing) ležajni okrov
to consider the question in all its bearings vsestransko pretehtati vprašanje
to lose one's bearing zmesti se, priti v zadrego
past bearing neznosen; ki več ne obrodi
to take one's bearing razgledati, orientirati, znajti se
this has no bearing on the question to nima nobene zveze z vprašanjem
the precise bearing of the word natančen pomen besede
the true bearing of the case dejansko stanje
trunnion bearing tečajni ležaj

bergauf navkreber, navzgor; bergauf gehen mit izboljševati se; es geht bergauf mit X X se boljša, X-u se boljša, X-u se stanje boljša; von nun an geht es bergauf odslej bo bolje

blagajn|a ženski spol (-e …)

1. die Kasse (kina Kinokasse, za prodajo vstopnic pred predstavo Abendkasse, dnevna Tageskasse)

2. prostor: der Kassenraum; die Zahlstelle

3. bolniška, podporna, društvena: die Kasse (podporna Unterstützungskasse, pokojninska Pensionskasse, posmrtninska Sterbekasse, društvena Vereinskasse)

4. (železna blagajna) der Kassenschrank, der Geldschrank, der Panzerschrank

5.
državna blagajn der Ärar, der Fiskus
občinska blagajn die Gemeindekasse

6.
registrirna blagajn die Registrierkasse
|
kontrola blagajne die Kassenprüfung
stanje blagajne der Kassenbestand, der Kassenstand
zaključiti blagajno [Kassenabschluß] Kassenabschluss machen
poseči v blagajno/ vzeti iz blagajne einen Griff in die Kasse tun
vlomilec v blagajne der Panzerknacker

blagájna (železna) safe, strongbox; (majhna) money box, cash box; (v trgovini) till; cash desk, cashier's desk, pay desk; cashpoint

plačajte pri blagájni, prosim pay at the desk, please; please pay the cashier; (v uradu) cashier's office; (gledališka) box office; (železniška) VB booking office, ZDA ticket office
državna blagájna (redko) fisc, treasury, public purse; (v banki) teller's department
mala blagájna petty cash
vojaška blagájna military chest
bolniška blagájna sick fund, health insurance
podporna blagájna relief fund
registracijska blagájna cash register
stanje blagájne cash balance
zaključek blagájne closing of accounts, balancing
skupna blagájna common purse

blagájna caja f ; (društva) tesorería f

bolniška blagajna caja de (seguros contra) enfermedad
skupna, železna (sef) blagajna caja común, caja fuerte
stanje blagajne dinero m en caja, dinero efectivo
zaključek blagajne cierre m de caja
imeti skupno blagajno hacer caja común
voditi blagajno llevar la caja
pregled (revizija) blagajne arqueo m

blagájniški cash

blagájniški deficit deficit, ZDA adverse cash balance
blagájniška knjiga cash-book
blagájniška kontrola, revizija cash audit
blagájniško okence bank counter
blagájniško poročilo cash report
blagájniški prejemki cash receipts pl
blagájniški presežek cash surplus
blagájniški promet, iztržek cash turnover
blagájniški revizor auditor
blagájniško stanje cash balance
blagájniška tatvina robbing the till
blagájniški uspeh box-office success

blagájniški

blagajniški blok (konto, stanje) bloque m (cuenta f, estado m) de caja
blagajniški presežek, prebítek excedente m en caja, superávit m
blagajniška knjiga (nakazilo, okence, promet) libro m (bono m, ventanilla f, movimiento m) de caja
blagajniške ure horas f pl de caja
blagajniški deficit (iztržek, inkaso) déficit m (entrada f) en caja

blaženost samostalnik
1. (občutek sreče) ▸ üdvösségČe ste ves čas napeti, ne morete doseči stanja blaženosti in blaginje. ▸ Állandó feszültség mellett nem érhető el az üdvösség és a jólét állapota.

2. religija (o stanju po smrti) ▸ üdvösség

bôjen fighting; of combat, combat

bôjni duh fighting spirit
bôjna črta firing line, front line
bôjne čete fighting forces
bôjni cilj objective
bôjna enota combat (ali fighting) unit, tactical unit
bôjno izkustvo combat experience
bôjni konj war-horse; steed
bôjni krik battle-cry, war-cry, ZDA (Indijancev) whoop
bôjna cona combat (ali battle) zone
bôjno letalo bomber (aircraft)
bôjna moč fighting power, fighting strength
bôjna oprema soldier's battle (ali combat) gear
bôjna pesem war-song
bôjni ples war-dance
bôjni pohod (vdor) invasion, descent, raid
bôjno polje battlefield
bôjno področje fighting zone, combat theatre, battlefield, forward area
bôjna postojanka fortified position, stronghold
bôjni sektor combat sector
bôjni red order of battle, battle array
bôjna sekira battle-axe
bôjni spopad action, engagement
bôjna sreča fortunes of war
bôjna sredstva means pl of waging war
bôjno stanje state of war, war footing
bôjni voz, bôjno vozilo tank; combat vehicle
bôjni vrvež (gneča) thick of the fray, din of battle, turmoil of battle
bôjna zvijača stratagem
bôjna glava (rakete, torpeda itd.) warhead

bojna pripravljenost ženski spol vojska die Kampfbereitschaft
imeti v stanju bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti die Indienstnahme

bolezen samostalnik
1. (stanje organizma) ▸ betegség, kórObe živili z nizko hranilno vrednostjo namreč lahko povzročita številne bolezni. ▸ Mindkét alacsony tápanyagtartalmú élelmiszer számos betegséget okozhat.
Doslej so pristojne veterinarske službe po Evropi zabeležile 446 izbruhov te bolezni. ▸ Az állategészségügyi szolgálatok eddig 446 alkalommal regisztrálták a kór kitörését Európa-szerte.
V razvitem svetu smrtnost zaradi nalezljivih bolezni upada že desetletja. ▸ A fejlett világban a fertőző betegségek okozta halálozások száma évtizedek óta csökken.
Pljučnica je bila pogosta bolezen v vsej človeški zgodovini. ▸ A tüdőgyulladás az emberiség története során mindig gyakori betegség volt.
Tinitus ni bolezen, temveč simptom, ki je lahko posledica različnih vzrokov. ▸ A köhögés nem betegség, hanem egy tünet, az oka sokrétű lehet.
Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezen norih krav, duševna bolezen, kronična bolezen

2. (negativen dejavnik) ▸ betegség, kór, nyavalyaPomanjkanje etike, morale je torej bolezen našega časa. ▸ Az etika, az erkölcs hiánya tehát korunk betegsége.
Droge so bolezen naše dobe prav zato, ker po njih sega mladina. ▸ A kábítószerhasználat korunk betegsége, éppen azért, mert a fiatalok körében terjed.
Organizirani kriminal kot bolezen družbe bi se dalo primerjati z rakom. ▸ A szervezett bűnözés társadalmi kórként a rákhoz hasonlítható.
Suženjstvo je očitno naenkrat postalo bolezen družbe. ▸ Úgy tűnik, a rabszolgaság hirtelen a társadalom betegségévé vált.
Stres je bolezen današnjega časa. ▸ A stressz korunk betegsége.

bolézenski

bolezenski dopust licencia f por enfermedad
bolezenska kal germen m patógeno
bolezenski potek curso m de la enfermedad
bolezensko stanje estado m patológico

bolník patient; sick person

bolníki pl the sick, the ill
bolník na okrevanju convalescent
obisk pri bolníku visit to a patient
pregled bolníkov doctor's round(s)
bolník gre h koncu the patient is sinking
bolníku se stanje boljša the patient is on the mend (ali is mending, improving, getting better)

bolníški (-a -o) adj. di, del malato; dei malati:
bolniška postelja letto del malato
adm. bolniška blagajna cassa ammalati, cassa malattia; mutua
bolniška nega nursing
bolniško stanje degenza

bremensk|i [é] (-a, -o) Lasten- (list das Lastenblatt, stanje der Lastenstand, konica die Lastenspitze)

breztéžnosten -tna -o prid. imponderabil
□ breztežnostno stanje imponderabilitate

breztežnostn|i [è, é] (-a, -o)
breztežnostno stanje die Schwerelosigkeit
breztežnostni prostor schwereloser Raum

brezvetrje samostalnik
1. (odsotnost vetra) ▸ szélcsendPonavadi je vladalo popolno brezvetrje ali pa so pihali tako šibki, muhasti in bežni vetrovi, da se zaradi njih ni splačalo dvigati jader. ▸ Általában teljes szélcsend uralkodott, vagy annyira gyenge, szeszélyes és tünékeny szelek fújtak, hogy nem volt érdemes felhúzni a vitorlát.
2. (stanje neaktivnosti) ▸ nyugalmi időszak, nyugalmi helyzet
Nastalo je obdobje brezvetrja v palestinsko-izraelskih odnosih. ▸ A palesztin–izraeli kapcsolatokban nyugalmi időszak köszöntött be.
Tudi torkov borzni sestanek ni postregel s kakšnim večjim presenečenjem in na trgu je še naprej brezvetrje. ▸ A keddi tőzsdei ülés sem hozott nagyobb meglepetéseket, és a piacon továbbra is nyugalmi helyzet uralkodik.

cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

3. pren.
a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.