Franja

poželéti désirer, guigner, lorgner

poželeti žensko désirer une femme
kot srce poželi à cœur joie, familiarno à gogo
močno poželeti convoiter

prae-ligō -āre -āvī -ātum (prae in ligāre)

1. spredaj privezati: fasces cornibus boum L., cauda pecoris artissime praeligata Plin.

2.
a) vezati, obvez(ov)ati, povez(ov)ati, prevez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: praeligata infra caput vipera Plin., coronam auream candidā fasciā praeligatam Suet., os obvolutum est folliculo et praeligatum Ci., praeligare vulnera Plin., non praecluduntur nec praeligantur (sc. funes) Vitr.
b) pren.: praeligatum pectus Pl. zakrknjeno srce.
c) metaf. pokri(va)ti, zakri(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): capita vestibus Petr.

3. podvez(ov)ati: dextro teste praeligato Plin.

prae-parō -āre -āvī -ātum (prae in parāre) (vna)prej (poprej) pripraviti (pripravljati), (vna)prej (poprej) imeti kaj pripravljeno, (vna)prej (poprej) preskrbeti (preskrbovati), (vna)prej (poprej) (s potrebnim) oskrbeti (oskrbovati), (vna)prej (poprej) opremiti (opremljati), (vna)prej (poprej) oborožiti (oboroževati): Lucan., Eutr. idr., ova Mart., hiberna Vell., exercitum Vell., machinationes Vitr., bellum Veg., suos milites ad proelia Veg., res necessarias Ci., ea, quae videntur instare Ci., hortos Ci., rem frumentariam C., locum domestici belli causā C., classem Cu., pecunia stipendio militum praeparata Cu., se proelio (dat.) magis quam fugae praeparare Cu., naves, scaphas, frumentum, commeatum L., praeparato ad talem casum perfugio L., praeparatis iam omnibus ad fugam L., onerarias naves ad incendium C. za zažig, profectionem Suet. odpravljati se (odhajati, napravljati se) na pot, gladios Suet., se et suos milites ad proelia S., se bello (dat.) Sen. ph., praeparat se pugnae Plin., cibos hiemi Plin., potum cantharidum Plin., arva frumentis Col., necem fratri T.; metaf.: Petr., aditum nefariae spei Cu. krčiti si pot do upanja, praeparata accusatio, oratio L., qui praeparati erant gratiā principum L., bene praeparatum pectus H. srce, dobro pripravljeno za vse, praeparare animos ad (k) sapientiam concipiendam Ci., meditata et praeparata Ci., praeparato animo se dare quieti Ci., aures (sc. auditorum) praeparatae Ci., gratiam adversus publicum odium T., praeparare se poenae Sen. rh., se scholae Iuv., Suet., omnia efficere nitens, quae animo praeparasset Eutr.; z inf. = nameravati, kaniti, imeti namen, misliti, namerjati: ex ea (sc. Massilia) navigare ad filium praeparabat Eutr., pro quibus sanguinem fundere praeparabat Aug. — Subst. praeparātō: quam nihil festinato, nihil praeparato fecisse videtur Milo! Q. ali ex praeparātō: non enim ex praeparato locutus est, sed subito deprehensus Sen. ph. s pripravljanjem (pripravo), toda ex ante praeparato L. iz pripravljenih zalog.

prav|i¹ (-a, -o)

1. (ne napačni) richtig (trenutek der richtige Zeitpunkt, izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick/Zeitpunkt wählen; obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden, staviti na pravega konja aufs richtige Pferd setzen); recht (v pravi luči/svetlobi im rechten Licht, postaviti v pravo luč ins rechte Licht setzen, na pravem mestu auf dem rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck, imeti srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck haben)

2. (neponarejen) echt (zlato echtes Gold, Echtgold)

3. wirklich
pravi član wirkliches Mitglied

4. wahr, pomen: der wahrste Sinn (v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes)

5. (pravšnji) eigentlich, (tak, kot je treba) zünftig

6. (cel) ganz
kot poudarjanje: pravi osel, garač, idealist ipd.: von reinstem Wasser, waschecht, regelrecht
pravi biser človek: ein Juwel von einem Menschen
pravi plaz stroškov ipd.: ein Erdrutsch, eine Kostenlawine
to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen
postati prava muka (jemandem) zur Qual werden
prava malenkost za nekaj, kar je treba narediti, opraviti: ein Kinderspiel
|
pogruntati pravi način auf den Dreh kommen
postaviti spet na pravi tir wieder ins Geleise bringen
| ➞ → pravi čaj, pravi kot, pravi kostanj, pravi lasje

prebádati (-am) | prebôsti (-bôdem) imperf., perf. trafiggere; trapassare; perforare:
ekst. prebadati koga z očmi trafiggere qcn. con gli occhi
mraz, ki prebada do kosti un freddo che penetra fino alle ossa
besede, ki prebodejo srce parole che trafiggono il cuore

preglédati (-am) | pregledováti (-újem) perf., imperf.

1. controllare, vedere, rivedere, esaminare, frugare; passare in rivista, in rassegna:
pregledati račune vedere, rivedere i conti
pregledati potne liste controllare i passapori
pregledati častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
pregledati vso prtljago controllare tutti i bagagli

2. visitare, esaminare:
pregledati bolnika visitare il malato
pregledati pljuča, srce esaminare i polmoni, il cuore

pregrínjati (-am) | pregrníti (-em) imperf., perf.

1. stendere sopra, coprire:
pregrniti mizo mettere la tovaglia

2. (prekrivati, prekriti) pren. coprire:
oblaki pregrinjajo nebo le nubi coprono il cielo
srce mu pregrinja žalost il cuore è oppresso dall'affanno

prekipéti prekipévati to boil over; to brim over; (jeza) to boil with rage, to foam at the mouth, pogovorno to blow one's top, to flip one's lid

srce mi prekipeva od sreče my heart swells with happiness
prekipéti, prekipévati od ponosa to be brimming over with pride
v meni je prekipelo I lost my temper, I lost patience, I flew into a passion

prekipéti (-ím) | prekipévati (-am) perf., imperf.

1. traboccare, versarsi; pog. tracimare (tudi pren.):
srce mu je prekipevalo od veselja il suo cuore traboccava di gioia

2. pren. (doseči zelo visoko stopnjo) ribollire, fremere, friggere:
v njem je prekipevala jeza fremeva, friggeva dentro, ribolliva di rabbia
prekipevati od poželenja fremere di desiderio
prekipevati od nestrpnosti friggere di impazienza
polje je prekipevalo od barv la campagna era tutto un tripudio di colori

prekláti (-kóljem) perf.

1. spaccare in due; spaccare

2. spezzare, schiantare (tudi pren.):
rezka bolečina ji je preklala srce un atroce dolore le spezzò il cuore

3. pren. rompere:
sirena je preklala jutranjo tišino l'urlo della sirena ruppe il silenzio del mattino

prenemòći -nèmognēm
I.
1. onesvestiti se, omedleti: on od rana prenemože
2. srce mu prenemože jer mu ne vjerovahu srce ga je zabolelo, ker...,
II. prenemoći se omedleti (od bolečin): od tuge se je junak prenemože

prepóln trop plein, trop rempli, débordant, bondé, bourré; comble ; (vegetacija) luxuriant

biti prepoln déborder
srce mi je prepolno veselja une joie immense inonde mon cœur

prevail [privéil] neprehodni glagol
prevladovati, prevladati (over nad)
biti razširjen, obstajati; premagati (against koga, kaj)
razpasti se, razširiti se; uveljaviti se, obdržati se

to prevail (up)on s.o. pregovoriti koga, prepričati, pridobiti koga
I could not prevail (up)on myself srce mi ni dalo

pri srcu boli koga frazem
(o občutku prizadetosti) ▸ sajog valakinek a szíve
Hudo me je bolelo pri srcu, ko sem moral povedati, da je ideja povsem neuporabna. ▸ Sajgott a szívem, amikor el kellett mondanom, hogy az ötlet teljesen hasznavehetetlen.
Sopomenke: srce boli koga

pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno

2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn.

pritísniti

k bregu pritisniti toucher terre, aborder, accoster
na srce koga pritisniti serrer quelqu'un contre (ali sur) son cœur
zaušnico komu pritisniti flanquer une gifle (ali popularno une torche, un emplâtre, une torgnole) à quelqu'un
pritisniti koga k zidu mettre quelqu'un au pied du mur
kadar sila pritisne si besoin est, en cas de besoin, s'il y a urgence

prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

A) perf. imperf.

1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati

pȕcati -ām
1. pokati: bombe pucaju; pucati od smijeha; drvo puca od zime; ekspr. jede da sve puca je požrešno; puca mi srce za kim poka mi srce za kom; puca mi prsluk gl. prsluk
2. streljati: pucati na zeca; pucati na gol
3. svitati (se): zora puca, bit će dana
4. svetlikati se: puca mi pred očima
5. meriti, ciljati: ovaj puca na visoke položaje; ovim je riječima na mene pucao
6. pucati u vjetar delati kaj brezsmiselnega, nekoristnega

racorni, e [rakɔrni] adjectif oroženèl, trd kot rog; figuré otrdel, okostenel, neobčutljiv

la chaleur a racorni ce cuir vročina je izsušila to usnje
son cœur est racorni on(a) ima srce kot kamen

ráhel (mehak) mou, mollet, moelleux, lâche ; (zemlja) meuble, doux, léger ; (kruh) tendre ; (zdravje) délicat, fragile, frêle

rahel dvom léger doute
rahla podobnost une vague ressemblance
rahlo srce un cœur tendre (ali sensible, facile à émouvoir)
rahel veter un vent léger, une légère brise
z rahlim glasom à voix basse, tout bas
z rahlim korakom à pas feutrés, à pas de loup
na rahlo sans bruit, tout bas, doucement, discrètement