Franja

tȁnko prisl.
1. tanko: tanko namazati komad hljeba, kruha; tanko prevući, obložiti; tanko teče voda iz česme
2. tanko, revno, slabo: tanko zaradivati
3. tanko, visoko, z visokim glasom: tanko zapjevati, progovoriti
4. tanko svirati ekspr. tenko piskati; otkako je prešao u varoš, tanko svira mu tanka prede, se mu hudo godi

tarabuster [tarabüste] verbe transitif, familier slabo ravnati (quelqu'un s kom), šikanirati, mučiti

cette mère tarabuste ses enfants ta mati šikanira svoje otroke
cette idée me tarabuste ta misel me muči, mi dela skrbi

taudis [todi] masculin bedno stanovanje, brlog, »luknja«; slabo vzdrževana hiša

lutte féminin contre les taudis borba (rušenje) proti bednim stanovanjem

tempaccio m grdo, slabo vreme

tempino m

1. pomanjš. od ➞ tempo

2.
per tempino zgodaj, zarana

3. slabo, grdo vreme

thin¹ [ɵin]

1. pridevnik (thinly prislov)
tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
fotografija nejasen, brez kontrastov
agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

thin air redek zrak
thin attendance slab obisk (predstave itd.)
a thin broth redka juha
thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
not worth a thin dime prebite pare ne vreden
as thin as a lath suh kot trska
thin profits pičel dobiček
on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
he had a thin time imel je težke čase
that is too thin sleng to je preveč prozorno

2. prislov
(le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

thin-clad lahko oblečen
thin-faced ozkega, mršavega obraza
thin-peopled redko obljuden
thin-spun tanko preden

thriftessness [ɵriftlisnis] samostalnik
zapravljivost, potratnost; slabo gospodarjenje

thriftless [ɵríftlis] pridevnik (thriftlessly prislov)
nevarčen, zapravljiv, razsipen, potraten; ki slabo gospodari

thrum² [ɵrʌm]

1. samostalnik
udarjanje, bobnanje s prsti; brenkanje; lajnanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
udarjati, bobnati (s prsti); brenkati; slabo igrati na klavir

to thrum on the table bobnati (s prsti) po mizi

tinker [tíŋkə]

1. samostalnik
potujoč popravljač kotličkov, cinar
figurativno šušmar; šušmarstvo
figurativno gostilniški politik

not worth a tinker's damn prebite pare ne vreden
I don't care a tinker's curse (cuss, damn) mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

2. prehodni glagol
krpati, popravljati (kotle); pociniti, grobo popraviti, zmašiti
neprehodni glagol
šušmariti, slabo opraviti delo

to tinker up zakrpati, skrpati, zmašiti

tizo moški spol ogorek, kos slabo zoglenelega lesa

torché, e [tɔrše] adjectif prehitro in slabo narejen, šušmarski

c'est du travail torché to je šušmarstvo, to je skrpucano
(familier) bien torché dobro narejen

torcher [tɔrše] verbe transitif

1. populaire obrisati, počistiti

se torcher obrisati se
(populaire) il peut s'en torcher le bec pod nosom se lahko obriše za to
(vulgairement) se torcher le cul, le derrière rit, zadnjico si obrisati
(figuré, populaire)

je m'en torche požvižgam se na to
torcher son assiette počistiti krožnik (vse pojesti)

2. skrpucati, na hitro in slabo napraviti

torcher son travail skrpucati svoje delo

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni

tord-boyaux [tɔrbwajo] masculin, invariable, familier zelo močno in slabo žganje

traduce [trədjú:s] prehodni glagol
oklevetati, obrekovati, slabo govoriti o; razvpiti

trash¹ [træš]

1. samostalnik
ničvredno blago, škart, izvržek, izmeček, odpadki, smeti; okleščki, dračje
literature slabo književno delo (brez vrednosti), plaža, kič; prazne besede, čvekanje; bedarija, neumnost, budalost, prazne marnje; sodrga, svojat; podlež, ničvrednež; pridanič

trash can vedro za odpadke, smetnjak
trash dump ameriško odlagališče
trash ice koščki ledu, pomešani z vodo
white trash ameriško revni belci v južnih državah ZDA
to talk trash govoriti budalosti, nesmisel
he writes trash kar on piše, nima nobene vrednosti

2. prehodni glagol
oklestiti (drevje), obstriei; odložiti, odvreči (zlasti karte)

trois-six [trwasi] masculin, invariable slabo vino, slabo žganje; patoka, zadnje, slabo vino

turbor -ōris, m (turbāre) = gr. ταραχή zmešnjava, nemir

1. kot poznolat. medic. t.t. telesni, bolezenski nemir, slabo počutje: Cael., Th. Prisc.

2. spor, razpor, razdor, prepir: Vulg.

turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)

1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.

2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.