Franja

neplàtiša m ekspr. neplačnik, slab plačnik

nȅsīn m nesin, slab sin

neùčēnje s
1. neučenje
2. slab nauk

nȅukūs m neokus, slab okus

nèzet m, mn. nèzetovi nezet, slab zet, hudoben zet

nōbilitō -āre -āvī -ātum (nōbilis)

1. razglasiti (razglašati), seznaniti (seznanjati) koga s čim, naznaniti (naznanjati) kaj, sporočiti (sporočati), povedati (govoriti) komu kaj ali o čem: famam, rem L.

2. occ. naznaniti (naznanjati)
a) v dobrem pomenu = razglasiti (razglašati), proslaviti (proslavljati), slaviti, veličati, povelič(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati): poëtae nonne post mortem nobilitari volunt? Ci., civitatis spectata ac nobilitata virtus Ci., non tam magnitudine rerum gestarum quam disciplina militari nobilitatus est N., nobilitatur carminibus omnium, quae se pro coniuge vicariam dedit Sen. ph.
b) v slabem pomenu = spraviti (spravljati) na slab glas, razvpiti: tu iam pendebis, adulescentulum istum qui nobilitas flagitiis Ter., Phalaris, cuius est praeter ceteros nobilitata crudelitas Ci. razvpita, exortus deinde est Vettius Valens, adulterio Messalinae Claudii Caesaris nobilitatus Plin.

3. (po)plemenititi, oplemenititi, (po)žlahtniti: novitatem suam multis rebus Vell., nobilitati mariti Lamp. ki so jim podeljene najvišje častne službe, najvišje državne službe opravljajoči, auster vites nobilitat Pall.

nomēa f slabš. sloves, slab glas:
avere la nomea di ipocrita veljati za hinavca

non-conductor [nɔ́nkəndəktə] samostalnik
elektrika slab prevodnik, izolator

nubbin [nʌ́bin] samostalnik
ameriško košček; majhen ali slab koruzni storž; nedozorel sadež

nummulus -ī, m (demin. nummus) majhen = slab (malovreden, boren, nezadosten, pičel) denar, nekaj (malo) denarja: Ap., nummulis acceptis Ci. za umazan denar, nummulorum aliquid Ci. nekaj zvenečega denarja, nekaj cvenka.

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

obloquy [ɔ́bləkwi] samostalnik
kleveta, obrekovanje; sramota, slab glas; ukor, graja

to cast obloquy upon s.o. obrekovati koga
to fall into obloquy priti na slab glas

ȍloš -a -e precej slab: roba je -a

olòšati -ām postati slab: ali ti je konjic ološao; mi smo veoma ološali

ȍpāst ž slab glas, obrekovanje

pȁckalo s slabš. packač, packon, slab slikar

palliastrum -ī, n (pallium) slab plašč: ni Zeno procinctu palliastri circumstantis coronae obtutu[m] magistri in secreto defendisset Ap., humi sedebat scis[s]ili palliastro semiamictus (sc. Socrates) Ap.

papelón moški spol cunja, slab pismen izdelek; papirnata vrečka; bahač

hacer un papelón blamirati se

papessa f

1. papežinja

2. šalj. nesposoben, slab papež

3. pren. šalj. bogata ženska, ženska, ki živi v izobilju:
fare una vita da papessa živeti kot črv v loju

4. igre dvojka (pri taroku)

pasùljčina ž, pasùljina ž
1. debel fižol
2. slab fižol