Franja

caramboler [-le] verbe transitif karambolirati (biljard); figuré, familier trčiti, zadeti ob

se caramboler trčiti (skupaj)
plusieurs voitures se sont carambolées več avtomobilov je trčilo skupaj

causa f

1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe

2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka

celot|en [ô] (-na …) (kompleten) ganz, gänzlich; (polnoštevilen) vollzählig, voll; (vse skupaj) gesamt, Gesamt- (izdaja die Gesamtausgabe, vrednost der Gesamtwert, družba die Gesamtgesellschaft, produkcija die Gesamtproduktion, slika das Gesamtbild, škoda der Gesamtschaden, gospodarstvo die Gesamtwirtschaft, število die Gesamtzahl)
celotno družben gesamtgesellschaftlich
celotno gospodarski gesamtwirtschaftlich
(splošen) global; (celovit) ganzheitlich
pravo prisilna izvršba na celotno premoženje die Generalexekution
➞ → tudi ➞ cel, celokupen

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

cheek¹ [či:k] samostalnik
lice, obraz
pogovorno predrznost, nesramnost
množina, tehnično stranski deli raznih strojev

cheek by jowl tesno skupaj, zelo zaupno
none of your cheek! ne bodi tako predrzen!
hollow cheeked upadlih lic
with one's tongue in one's cheek neodkritosrčno; hudomušen
pogovorno to one's own cheek vse samo zase

chœur [kœr] masculin, musique, architecture, religion kor; (cerkveni) pevski zbor; baletna skupina, grupa plesalcev; zbor, skupina

en chœur v zboru, skupaj, enoglasno
chœur d'enfants otroški zbor
enfant masculin de chœur strežnik pri maši, ministrant, figuré naivnež, lahkovernež
maitre masculin de chœur pevovodja cerkvenega zbora
chanter en chœur peti v zboru
s'ennuyer en chœur splošno (vsi), skupno se dolgočasiti

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

circumplector -ī -plexus sum obje(ma)ti, okleniti (oklepati), obda(ja)ti: Plin., Stat., Suet., domini patrimonium circumplexus quasi thesaurum draco Ci. skupaj držati, balteus circumplectitur pharetram V.; pren.: collem opere C. obgraditi, oppidum tragulis Auct. b. Hisp.; animum... meum... imago quaedam circumplectitur Gell. — Star. act. soobl. circumplectō -ere: Gell., Ap., meum collum circumplecte Pl., foramina laminis circumplectito Ca.

cling^* [kliŋ] neprehodni glagol (to)
držati se česa, prilepiti, pripeti, pritrditi, priviti, oprijeti se
sleng objeti
figurativno biti zvest

to cling together biti vedno skupaj, ne se ločiti

cochon [kɔšɔ̃] masculin prašič; svinjsko meso; figuré umazanec, figuré prašič, svinja

cochon d'Inde morski prašiček
cochon de lait odojek
cochon de mer (zoologie) morski prašič, pliskavica
quel cochon de temps! kakšno grdo vreme!
amis, camarades masculin pluriel comme cochons (populaire) zelo dobri prijatelji
fromage masculin de cochon nadevani želodec
graisse féminin de cochon svinjska mast
soies féminin pluriel du cochon prašičje ščetine
(familier) cochon qui s'en dédit! svinja tisti, ki ne bo držal besede, prisege!
avoir une tête de cochon (figuré) biti zelo trmast
jouer un tour de cochon à quelqu'un komu je grdó zagosti
manger comme un cochon požrešno jesti
c'est donner des confitures à un cochon (figuré) dajati darila osebi, ki jih ne zna ceniti
je n'ai pas gardé des cochons avec vous nisva skupaj svinj (krav) pasla
un cochon n'y retrouverait pas ses petits (figuré) tu je skrajen nered
mon cochon! (zelo familier) moj dragi!

cohibilis -e, adv. cohibiliter (cohibēre) ki se ga da lahko skupaj držati, kratek in jedrnat: oratio Gell.; adv.: Ap.; komp.: cohibilius conscribere aliquid Ap.

collaboration [kəlæbəréišən] samostalnik
sodelovanje; kolaboracija

in collaboration with skupaj s

collisione f

1. trčenje, udar, kolizija:
entrare, venire a collisione trčiti, udariti skupaj; pren. biti navzkriž

2. pren. nasprotje, navzkrižje:
collisione di interessi navzkrižje interesov

combutta f skupina; lopovska druščina:
in combutta skupaj
fare combutta con qcn. s kom se spajdašiti

Cōminium -iī, n Kominij, samnijsko mesto: L. Od tod adj. Cōminius 3 kominijski,

1. gl. Colminiāna olea; kot subst. Cōminiī -ōrum, m Kominijci, preb. Kominija: Plin.

2. Kominij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je C. Cominius Gaj Kominij, zgovoren rimski vitez, ki je skupaj z bratom Lucijem obtožil bivšega tribuna Gaja Kornelija. Branil ga je Cicero: Ci., Asc.

commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

d'un commun accord složno, enodušno
d'une commune voix enoglasno
en commun skupno, skupaj
hors du commun izreden
le commun des mortels večina ljudi
but masculin commun skupen cilj
fosse féminin commune skupen, množičen grob
dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin commune občinska hiša
nom masculin commun občno ime, apelativ
réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin commun zdrava pamet
vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse commune imeti skupno blagajno
vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti

commūnūcō -āre -āvī -ātum (commūnis)

I. trans.

1. narediti kaj skupno, kaj združiti (združevati), zložiti (zlagati), skladati: Suet., desinant suam causam cum Chrysogono communicare Ci., consilia cum finitimis c. C. vleči (potegniti) s sosedi, pecunias ex suis bonis cum dotibus communicant C. denar iz svojega imetja združujejo z doto (v skupno premoženje), iudicia cum equestri ordine communicata erant Ci. so bila skupna, qui cum altero rem communicavit Ci. je stopil v skupnost, socii putandi sunt, quos inter res communicata est Ci., c. concordiam cum aliquo Val. Max. spraviti se s kom, liberos cum aliquo Cu. skupaj imeti; occ. da(ja)ti, podeliti (podeljevati): neque honos ullus communicatur C., victus communicatur C.

2. deliti kaj s kom, deležnega narediti koga česa, priznati komu kaj, (so)deležen biti česa, (so)udeležiti (-udeleževati) se česa: Ter., Cu., Q., communices hanc mecum meam provinciam Pl., c. praemium cum aliquo C., gloriam cum legionibus C., consilium cum aliquo C., S. ali consilia c. C. ali consilium inter se c. L. (skupno) posvetovati se o … , c. rationes belli gerendi C., cum de societate multa inter se communicarent Ci., c. res adversas Ci. prenašati pomagati, laborem Plin., labores et discrimina T.; v pass. poleg cum aliquo tudi z dat. commodi: id aut ereptum illis est aut certe nobis cum illis communicatum Ci. ali pa morajo z nami deliti, quae (crimina) cum his civitatibus C. Verri communicata sunt Ci. v katera so bile te države zapletene v prid G. Veru, sibi communicatum cum illo imperium L. da je z onim delil vrhovno poveljstvo; redk. (v act.) z abl. rei: communicabo te semper mensā meā Pl.

3. pren.
a) z acc. personae koga poniž(ev)ati: aliquem Tert., Aug.
b) c. se alicui občevati s kom, družiti se s kom, pajdašiti se s kom: se honestiori c. Vulg.

4. brez obj. posvetovati se, sporazume(va)ti se, dogovoriti (dogovarjati) se, razgovarjati se s kom o čem: Habitus statim cum Baebio communicat Ci., Claudium tecum communicasse dicis Ci., quibuscum communicare de maximis rebus consuerat C., cum collega se communicaturum respondit L.; s finalnim stavkom: ille cum Cotta saucio communicat, … pugnā ut excedant C. —

II. intr.
a) občevati s kom, družiti se s kom, pajdašiti se s kom; s cum: tecum Sen. rh., cum peregrinis Iust.; v cerkveni latinščini z dat. personae: malis Aug., homini indocto Vulg.
b) z dat. rei: (u)deležiti se česa: peccatis alienis Eccl., altari Aug. sveto obhajilo prejemati. — Soobl. dep. commūnicor -āri -ātus sum deliti kaj s kom, kaj skupnega s kom imeti, udeležen biti: cum quibus spem integram communicati non sint L.

compagnie [kɔ̃panji] féminin družba, druščina, tovarišija; trgovska družba; militaire stotnija, četa; stalna gledališka družba

compagnie affiliée, associée (commerce) sodružba, podružnica
compagnie antichars protitankovska četa
compagnie d'assurances zavarovalna družba
compagnie commerciale trgovska družba
compagnie de discipline (militaire) kazenska četa
compagnie fille podružnična družba
compagnie franche prostovoljska četa
Compagnie de Jésus jezuitski red
compagnie maritime, de navigation pomorska družba (za plovbo)
compagnie-mère matična družba
compagnie aérienne letalska družba
compagnie de pionniers pionirska četa
compagnie du quartier général štabna četa
l'illustre compagnie Francoska akademija
avec la seule compagnie de le v spremstvu
de compagnie skupaj
de, en compagnie v družbi, v spremstvu
en galante compagnie v ženski družbi
(familier) et compagnie in (vsi) drugi (take vrste)
sans compagnie brez spremstva, sam
dame, demoiselle féminin de compagnie družabnica
bonsoir, la compagnie! (populaire) lahko noč vsem!
je suis bête de compagnie (humour) jaz nisem rad sam, imam rad družbo
être de bonne, de mauvaise compagnie imeti dobre, slabe manire, biti dostojen, nedostojen
être d'une compagnie agréable biti prijeten družabnik
fausser compagnie à quelqu'un zapustiti koga, pustiti koga na cedilu
tenir compagnie delati družbo

complete¹ [kəmplí:t] pridevnik (completely prislov)
ves, cel; gotov, dokončan, dovršen
figurativno popoln

complete with skupaj s
to be complete with biti opremljen s